Družinski tednik, ilustrovani list za mesto in deželo, je nadaljevanje Romana. Izhajal je tedensko v Ljubljani. Bil je namenjen bolj kot razvedrilo ljudem
Glasilo slovenskih rudarjev, Rudar, je delovalo pet let, od 1910 do 1914, ko je Evropo zajela prva svetovna vojna. Rudar je izhajal v Zagorju, združeval, obveščal in informiral pa je o vseh ...premogovnikih v Sloveniji, ki je bila takrat še del Avstro-Ogrske monarhije. Vseboval je gospodarski vpogled v cene premoga po svetu, obširno poročal o rudarskem dogajanju v tujini, pogoste in obsežne so bile novice o zavarovanju zaradi nevarne narave dela, veliko prispevkov je bilo tudi na temo delavstva samega in delavskih pravic. Socialistična ideja Rudarju ni bila tuja. V eni od številk je najti sledeči buditeljski klic: »Rudarji! Vpliv bomo imeli pri delodajalcu tedaj, če si ga pridobimo potom svoje organizacije! Organizacija more postati gospodar sveta, če hočemo mi sami! Če nočemo, ostanemo tudi v bodoče sužnji!« Izhajal je trikrat na mesec.
Slovenski delavec je izhajal od leta 1937 do leta 1941, ko v naših krajih začne divjati druga svetovna vojna. Bil je katoliški tedenski list, ki je povzdigoval in širil idejo Cerkve. Zaradi trenj, ki ...so se v tistih časih že vidno kazali med desno in levo politično opcijo, je veliko pisanja usmerjenega proti komunizmu. »Bolj kot kdaj poprej je dandanes potrebno, da delavci prav uravnajo svoje razmerje do Cerkve. Za delavca - katoličana seveda ni nobenega dvoma, da mu je Cerkev glasnica resnic in vodnica v srečno posmrtno življenje. Ta vera delavca - katoličana za vedno loči od komunizma, ki Boga in posmrtnost ne le zanikuje, temveč z mrzkim sovraštvom trga iz src in s silnimi žrtvami vzgaja nov rod "brezbožnikov", ki naj iztrebi z zemlje božje ime. S te strani ima res komunizem nekaj satanskega, kar je težko umeti brez snovanja temnih sil pekla.« Slovenski delavec temelji na desničarski politični propagandi in je glas profašističnega sindikata ZZD (Zveze združenih delavcev)
Gostilničar, strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta, je izhajal mesečno med leti 1914-1931, v Ljubljani. Izdajala ga je Deželna zveza gostilničarskih zadrug za Kranjsko. Nadaljuje se kot ...Gostilničarski vestnik
Novomeški tedenski list Sedanjost je izhajal dve leti, od 1921 do 1922. Vseboval je lokalne novice, članke usmerjene v svetovne problematike in dogajanja, pa tudi krščansko obarvane parabole in ...zgodbe. Je katoliško usmerjen list, ki se bori za slovenstvo: »V naši novi državi mi Slovenci smo in hočemo biti sogospodarji …. Svoje mesto na solncu hočemo in moramo izvojevati v trdem boju! Tudi Dolenjcem in Belokranjcem je dana ne samo priložnost, temveč tudi dolžnost domovinske ljubezni, da s svojim glasilom — s 'Sedanjostjo' — pripomorejo k zmagi katoliškega slovenskega ljudstva!« Gre za politični časopis, ki zagovarja usmerjenost in razmišljanje stranke SLS
Dnevnik Jugoslovan je izhajal v Ljubljani krajši čas. Vseboval je politične in gospodarske novice doma in po svetu, spremljal kulturno dogajanje in vseboval tudi kotiček za otroke oziroma mladostnike
Tabor je bil dnevnik Jugoslovanske demokratske stranke, ki je pričel izhajati leta 1920 v Mariboru. Bil je naslednik dnevnika Mariborski delavec. List je poročal o mednarodnem političnem dogajanju, ...vprašanjih Maribora in zaledja, predvsem pa o boju med liberalnim in katoliškim taborom ter pri tem ostro napadal klerikalizem, z obravnavanjem narodnostnih vprašanj pa je vplival na krepitev narodne zavesti v severovzhodni Sloveniji. V začetku maja 1927 je Tabor prevzel konzorcij Jutra in ga preoblikoval v Mariborski večernik Jutra
Novi čas je bilo glasilo krščanskosocialnega delavstva, ki je izhajal med leti 1921 do 1922. Izhajal je kot dnevnik v Ljubljani. Zagovarjal je radikalno leve socialne poglede v krščanskem taboru in ...se zavzemal za slovensko avtonomijo in republikansko obliko jugoslovanske države
