Barjanski okarček se v Sloveniji edinstveno pojavlja tako na vlažnih (Ljubljansko barje z okolico) kot na suhih traviščih (slovenska Istra, Kras, Goriška brda). Med naravnimi nesrečami, ki ogrožajo ...njegove habitatne krpe, so požari in poplave. Njihovo pogostost pojavljanja v nekdanjih in obstoječih bivališčih barjanskega okarčka smo ugotavljali s χ2-testom. Pokazali smo, da so življenjska okolja na vlažnih traviščih požarno manj ogrožena kot na suhih traviščih. Med slednjimi so najbolj ogrožene habitatne krpe na Krasu in v slovenski Istri. Habitatne krpe barjanskega okarčka so poplavno ogrožene le v slovenski Istri in na Ljubljanskem barju. Glede na stopnjo požarne in poplavne ogroženosti ter razdrobljenosti življenjskih okolij barjanskega okarčka v Sloveniji domnevamo, da lahko tovrstne naravne nesreče povzročijo lokalno izumrtje vrste.
Digitalizacija na podeželju v Sloveniji Barbara Hauptman; Taja Ivanc; Matej Jelovčan ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2023
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Digitalizacija podeželja temelji na vzpostavitvi digitalne infrastrukture in uporabi digitalnih orodij. V tem procesu obstajajo med podeželskimi območji pomembne razlike glede razvojnih korakov (npr. ...časovni, investicijski, prostorski vidik vzpostavitve digitalne infrastrukture in orodij) in se oblikujejo digitalni razkoraki (razlike v razpoložljivosti in dostopnosti digitalne infrastrukture, uporabi digitalnih orodij), kar smo preučevali na območju lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja. Za vpogled v pragmatični vidik neposrednega uporabnika digitalne infrastrukture in digitalnih orodij smo izvedli spletni anketi, v katerih se je izkazalo, da lokalni prebivalci digitalizacijo večinoma dojemajo pozitivno kot orodje pri vsakodnevnih opravilih, da pozitivno digitalizacijo dojemajo tudi osnovnošolci, pri čemer se zavedajo tudi negativnih plati. Prostorska analiza obstoječe digitalne infrastrukture je pokazala, da je le-ta v večini občin LAS Od Pohorja do Bohorja pomanjkljiva, redke investicije v digitalno infrastrukturo so pogosto omejene na središča občin. Ker je digitalizacija postala sestavni in nemalokrat tudi ključni del sodobnega življenja in dela, smo s pomočjo kritične samorefleksije intervjuvancev na preučevanem območju prepoznali, da ima vsak posameznik drugačno dojemanje, razumevanje in stopnjo uporabe digitalne infrastrukture in digitalnih orodij. Empirično-konceptualne ugotovitve fokusne skupine nakazujejo neučinkovitost državnih organov pri investicijah v digitalno opremljenost, premalo informacijskih vsebin v predmetniku osnovne šole ter veliko vlogo digitalne infrastrukture in digitalnih orodij pri delu in prostem času.
V zadnjih dvajsetih letih je zeliščarstvo postalo večfunkcijska proizvodno-storitvena dejavnost, v kateri se prepletajo podjetništvo, tradicionalno znanje, kmetijstvo, varovanje naravnega okolja in ...sodoben način življenja. Ključni, relativno nov akter slovenskega zeliščarstva, so zeliščarji-podjetniki, ki na tržišče vstopajo z različnim znanjem in trženjskimi pristopi. S kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev z zeliščarji-podjetniki smo za vsako podjetje izdelali kvalitativni profil in shematiziran prikaz podjetniških in trženjskih značilnosti (raznovrstnost ponudbe, prodajni kanali, možnost za širitev ponudbe, promocija, povezovanje in mreženje ter razpoložljivost delovne sile in vprašanje nasledstva). Le-te so močno odvisne od značilnosti nosilca dejavnosti, in sicer njegove starosti, zaključene formalne stopnje izobrazbe, starosti podjetja in podjetniških izkušenj ter razlogov za ustanovitev podjetja. Za uspešno delovanje zeliščarjev-podjetnikov so ključne njihove povezave z lokalnim in širšim (poslovnim) okoljem.
V prispevku so predstavljeni rezultati izkopavanja dveh starejšeželeznodobnih gomil G 21 in G 22, ki pripadata gomilnemu grobišču na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki. Gomili sta bili ...raziskani leta 2020 v okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so potekala zaradi širitve industrijske cone Trata. V gomili G 21 so bili odkriti trije žgani grobovi, od tega eden s pridatkom železne sulične osti, železne plavutaste sekire, fibulo in posodo. Na podlagi najdb so grobovi datirani v prvo polovico ali sredino 5. st. pr. n. št. V obeh gomilah so bili v nasutjih odkriti odlomki različnih keramičnih posod z rdeče-črnim premazom, drobci sežganih kosti ter posamezne najdbe železnih nožev in delov noše; gre za ostanke uničenih grobov in nakazujejo nekoliko širši časovni razpon gomil že od konca 7. ali 6. st. pr. n. št. naprej.
Članek se ukvarja z analizo grobov, izkopanih pri Župni cerkvi v Kranju, ki so bili na podlagi dosedanjih raziskav opredeljeni kot najstarejši na tem grobišču. Za takšne so bili do zdaj ...opredeljeni grobovi (večinoma) brez pridatkov, ki so bili globoko vkopani v prostorne in med seboj pravilno razmeščene grobne jame, obložene s kamni oz. lesom in orientirane proti vzhodu. Posamezne skupine takšnih grobov, izkopanih do leta 1984, so bile na podlagi arheoloških primerjav datirane v konec 7. in v 8. st. Analiza stratigrafije grobov celotnega grobišča, v katero smo vključili tudi ugotovitve poznejših izkopavanj in pregled zgodovine raziskav, pokažejo, da pri grobovih, do zdaj opredeljenih kot najstarejših, ni šlo vselej za stratigrafsko najstarejše grobove in da so bile med nekaterimi tudi superpozicije. V prispevku skušamo ugotoviti čas začetka pokopavanja na podlagi starih in novih kronoloških podatkov (relativna kronologija grobov in tipokronologija). Za izbrane stratigrafsko najstarejše grobove na tem grobišču prvič prinašamo radiokarbonske datacije (14C), ki smo jih časovno zožili z datacijami stratigrafsko mlajših grobov s predmeti. Obravnavani grobovi se po gradnji groba ločijo na dve skupini. Pokopavanje se je začelo najverjetneje v 8. st., pred letom 774/775 (14C) s prvo skupino, z možnim trajanjem vse do začetka pokopavanja druge skupine. Druga skupina grobov ni starejša od leta 774 in se je začela že pred začetkom 9. st. ali najpozneje takrat.
V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena ...jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (Triticum monococcum in T. dicoccum). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (Sus sp.).
The celebration of the 50th anniversary of regional policy in Slovenia and the 30th anniversary of the country's independence is an opportunity to assess the efforts made so far in promoting regional ...development as well as to look to the future. In the book, we look at the path taken, describe the system of promoting regional development in the past, and point to the success of regional policy in eliminating interregional disparities. We present the role of regional development agencies and regional spatial planning in regional development and the quality of life in border problem areas from the perspective of the people living there. In the final part, we focus on future development. We point out the role of digitalisation and demographic change and try to shed light on future developments also from a philosophical perspective. Demographic, climate, economic and social changes require new approaches, fresh ideas and, above all, a systematic identification of development guidelines, ideas, development opportunities and factors that, taken together, can lead to a more balanced development of the country in all areas. Harmonious development is everyone's responsibility, but we can only achieve it together.
Ozaveščanje javnosti o paliativni oskrbi Erika Zelko; Edvard Jakšič; Nevenka Krčevski Škvarč
AS. Andragoška spoznanja,
10/2021, Letnik:
27, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o paliativni oskrbi lahko izboljša tako paliativno oskrbo kot zadnje dneve življenja bolnikov z neozdravljivo boleznijo. To je tudi namen mednarodnega ...programa Zadnja pomoč (Last Aid), v okviru katerega poteka skupnostno izobraževanje o paliativni oskrbi, ki ga izvajajo v 18 državah. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v drugi polovici 2019 in doslej izvedli 25 tečajev. Do zdaj se je tečaja udeležilo 350 ljudi, 255 jih je izpolnilo in vrnilo ocenjevalne vprašalnike. Namen prispevka je predstaviti analizo evalvacije tečaja Zadnja pomoč v Sloveniji. Na podlagi analize podatkov, pridobljenih s kvalitativno in kvantitativno metodo, lahko ugotovimo, da je bil izobraževalni program dobro sprejet tudi v slovenskem okolju, saj so bili udeleženci zelo zadovoljni tako z vsebino kot z izvedbo tečaja. Z najvišjo oceno (5) je tečaj v celoti ocenilo 87,7 % udeležencev, posamezne module pa je z najvišjo oceno ocenilo več kot 75 % udeležencev. Medtem ko so udeleženci večinoma pozitivno ovrednotili interaktivnost tečaja in priložnost izmenjave izkušenj na njem, pa analiza evalvacije kaže tudi, da je treba program nadgraditi z dodatnimi temami.
A specimen of a sixgill bluntnose shark, Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), was caught 1.5 NM north of Cape Ronek (Izola, Slovenia) in a fishing net for large-sized flatfish (such as turbot) on 28 ...January 2018. Three other older cases of catch of sixgill bluntnose sharks were recorded in Slovenia and the Gulf of Trieste. Among these, the finding of the specimen in the Lagoon of Marano and Grado is unusual although there are reported cases of sixgill bluntnose sharks in rivers. An analysis of the available data on the bluntnose sixgill shark in the Adriatic Sea, obtained from different published papers, social media and other sources, was done to understand whether the occurrence of H. griseus in the northern Adriatic differs from other parts. A generalised linear model (GLM) approach revealed that larger specimens are more frequently sighted across the Adriatic Sea, while in the Northern Adriatic part, significantly smaller specimens (juveniles) were recorded in comparison to the Central and Southern parts. It seems that the bluntnose sixgill shark is not in conjunction with a common large shark decreasing trend across the whole Mediterranean Sea.
Primjerak volonje Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), ulovljen je 28. siječnja 2018. 1,5 NM sjeverno od rta Ronek (Izola, Slovenija) u mrežu za lov na velike plosnate ribe (kao što su plosnatice). Još dva prethodna slučaja ulova volonje zabilježena su u Sloveniji i Tršćanskom zaljevu. Među njima, neobičan je pronalazak primjerka u lagunama Marano i Grado, iako postoje prijavljeni ulovi volonje u rijekama. Učinjena je analiza dostupnih podataka o volonji u Jadranskom moru, dobivenih iz različitih objavljenih radova, društvenih mreža i drugih izvora, kako bi se ustanovilo razlikuje li se pojava H. griseusa u sjevernom Jadranu od ostalih dijelova. Pristup generaliziranog linearnog modela (GLM) otkrio je da se veći primjerci češće viđaju diljem Jadranskog mora, dok su u sjevernom dijelu Jadrana zabilježeni znatno manji primjerci (mladi) u odnosu na srednji i južni dio. Čini se da volonja nije povezan s uobičajenim trendom smanjenja broja velikih morskih pasa u cijelom Sredozemnom moru.
PDF
