Z digitalizacijo komunikacijskega okolja je prišlo do regulativnega neravnovesja, v katerem so na eni strani regulirani in finančno podhranjeni mediji, na drugi pa neregulirane in ...eko-nomskomočnedigitalneplatforme. Pri temdržavljani vse več informacij in medijskih ali medijskim podobnih vsebin sprejemajo prek platform. Cilj študije je raziskati odzive teles medijske samoregulacije na vprašanja na področju novinarske etike in profesionalnosti, povezana z digitalizacijo, ter pripravljenost teles medijske samoregulacije in zakonsko podprtih medijskih regulatorjev za sodelovanje pri urejanju digitalnega komunikacijskega okolja. Analiza etičnih kodeksov ter intervjuji s predstavniki medijskih samoregulativnih teles in medijskih regulatorjev iz štirih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, so razkrili podobnosti pri prilagajanju medijske samoregulacije vprašanjem digitalnega komunikacijskega okolja, a niso nakazali strinjanja glede možnosti poseganja države vanj ter glede krepitve sodelovanja medijskih samoregulatorjev in regulatorjev pri njegovem urejanju.
Dovoljenja za ustanovitev tiskarne je izdajala državna administracija. Poleg splošnih pogojev je bila predpisana tudi izobrazba, ki so jo morali imeti tiskarji. Ženske teh pogojev seveda niso mogle ...izpolnjevati, a jih kljub vsemu najdemo na vodilnih mestih tiskarn in knjigarn. Po določilih dednega prava so namreč po tiskarjevi smrti podedovale tako tiskarne kakor tudi pravico do opravljanja obrti. V članku so predstavljene ženske, ki so vodile tiskarne na Slovenskem oziroma so bile povezane s slovenskimi tiski od 16. do 19. stoletja. Izpostavimo lahko vsaj štiri, ki so s svojim delom prispevale k razvoju tiskarstva. Leta 1554 je v Tübingenu umrl tiskar Ulrich Morhart. Nasledila ga je vdova Magdalena Morhart in v obdobju, ko je bila na čelu tiskarne, je natisnila sedemnajst slovenskih knjig. Leta 1678 je podružnico svojega salzburškega tiskarskega podjetja v Ljubljani ustanovil Janez Krstnik Mayr. Nasledil ga je sin Jožef Tadej, a že 1695 je bila na čelu tiskarne njegova vdova Ana Barbara Mayr in tako postala prva tiskarka na Kranjskem. Tiskarno je uspešno vodila celo desetletje – do leta 1705. Sredi 18. stoletja je tedaj še vedno edino tiskarno v deželi podedovala Ana Elizabeta Reichard. Vodila jo je le dve leti – 1757–1759 – in v tem času tiskala knjige v štirih jezikih – slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. Rozalija Eger je imela pomembno vlogo pri razvoju tiskarstva na naših tleh v 19. stoletju. Leta 1829 je ovdovela in prevzela tiskarno, ki jo je vodila vse do smrti leta 1871. Rozalija Eger je tiskala v treh jezikih – slovenščini, nemščini in latinščini.
Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih ...raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.
Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar ...omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.
Rimsko grobišče Marof na Igu Grahek, Lucija; Horvat, Jana
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
07/2022, Letnik:
73
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Grobišče na Marofu pripada rimski naselbini na Igu, vikusu na upravnem območju kolonije Emone. Odkrili smo 27 žganih in en skeletni grob, datirani so od druge polovice 1. do konca 3. ali do 4. ...st. Večina grobov je bila močno poškodovanih ali izropanih. Grobne jame in pridatki se dobro ujemajo z drugimi grobišči na emonskem podeželju. Na jugozahodnem delu grobišča so ob poti stale verjetno tri obzidane grobne parcele. Raziskana je bila ena s štirimi žganimi grobovi. Na nekoliko ločenem, severovzhodnem delu so bile štiri skupine grobov, verjetno v okviru neobzidanih družinskih grobnih parcel. Trije razmeroma bogati moški grobovi severovzhodnega dela, iz druge polovice 1. ali prve polovice 2. st., so vsebovali nož in strgalo, ki ju morda lahko povezujemo s strojarstvom. Na podlagi razdelitve grobišča v dva dela in razlik v načinu pokopa se zdi, da bi lahko šlo za dve skupini prebivalstva.
Odkrili smo več faz ceste, ki je prečkala grobišče. Med koncem 4. in 6. st. so ob cesti skopali veliko jamo ter vanjo odvrgli cel nagrobnik in več delov nagrobnih spomenikov.
Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antičnega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske ...podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimskodobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje ...njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo
Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej ...je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline.
Prispevek v obliki sheme in uvodnega pojasnila povzema del izsledkov raziskave devetih arhivskih fondov muzikalij (po enega v Celju, Komendi, Mariboru in na Ptuju, dveh v Novem mestu ter treh v ...Ljubljani), ki so pomembni za poznavanje cerkvene glasbe 18. in 19. stoletja v Sloveniji. Gre za izsledke glede vrste in številčnega obsega različnih cerkvenih skladb skladateljev, ki – kolikor je znano – nikoli niso delovali na ozemlju današnje Slovenije, njihova dela pa so se v omenjenih arhivih ohranila bodisi v prepisu bodisi kot tiski, v več primerih tudi oboje.
V prispevku so predstavljene naselbinske ostaline iz bronaste dobe, ki so jih odkrili na najdišču Slivnica 1B pred izgradnjo avtoceste A1 pri Mariboru v letih 1996 in 1997. Na podlagi analize najdb ...iz naselbinskih jam ugotavljam, da je bila ravnica ob vznožju Pohorja po koncu srednje bakrene dobe poseljena v prehodnem horizontu Somogyvár-Vinkovci, intenzivneje pa od horizonta Kisapostág (stopnja Bd A1) naprej. Poselitev se je nadaljevala v horizontu pramenaste keramike (Bd A2, A2/B1, morda tudi B1), kamor lahko datiramo večje število jam in tudi jam za stojke, nato pa v (manjšem obsegu) v srednji bronasti dobi in v zgodnjem žarnogrobiščnem obdobju (Bd C–Bd D; morda tudi Bd B). Hiše, grajene s stojkami, so stale v osrednjem delu najdišča, medtem ko so bile severno in južno od njih odkrite večje jame nepravilnih oblik. Rezultati datiranja 14C po postopku AMS kažejo, da je jama kulture Kisapostág iz druge polovice 3. tisočletja pr. n. št., jami iz horizonta pramenaste keramike sta okvirno iz prve tretjine 2. tisočletja pr. n. št., edina datirana jama iz horizonta Oloris-Podsmreka pa iz 15. ali 14. st. pr. n. št.
PDF
