“Mejnik na ledini Pod lisičino označuje stičišče ozemelj treh posesti, Rodika, Dan in Kačič. Tudi tega mesta na tromeji vasi se drži izročilo o bajnem bitju. Tod mimo naj bi namreč čez prelaz ...Prelovec z velikim truščem in ognjem drvela šembilja. O tem naj bi pričali sledovi kolesnic v skali Pod lisičino. Zraven so vidni stolčki z luknjo za rep od hudiča in malih hudičkov ob potoku, kjer so se mali hudički »zamotili« in pomočili noge v potok.Šembilja je na Krasu in v Brkinih videna kot strašljivo bajno bitje povezano z demonskim svetom. V njej so prepoznavali hudiča ali čarovnico na ognjeni kočiji, samo ognjeno kočijo s konji ali brez in podobno. Na sploh je bila njena pojava povezana z ognjem, strašnim truščem in grmenjem. Navadno se šembilja lepi na arheološko prepoznavne starejše poti iz antike ali prazgodovine, ostanki katerih so ponekod še opazni v obliki kolesnic (Lokev, Zavrhek). Po ljudskem izročilu naj bi mimo Pod lisičine potekala rimska cesta Lokev-Materija, kar so potrdile tudi arheološke raziskave (vendar ne gre za šembiljine kolesnice). Hkrati je rek, greš hitro kot šembilja, oznaka za neverjetno hitrost, tako so zato rekli tudi prvim avtomobilom v Matarskem podolju.” (Mitski, 2020, 26)Skulptura: “Rezan pokončni blok apnenca je mestoma oblikovan v podobo hudiča kot kočijaža, ki v roki drži bič. Na zadnji strani je izdelan njegov hrbet in rep. Telo hudiča se na mestih ‘izriše’ iz kamnitega bloka. Čeprav šembilja predstavlja nekaj drvečega, hitrega, je upodobljena v trenutku mirovanja. Iz pogleda in prikritega nasmeška razberemo, da hudič uživa v divjanju in je upodobljen v trenutku, ko se želi znova pognati v dolino.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Šembilja je izdelala Sibila Leskovec.
Izročilo govori o stiku navadnih ljudi z bajnimi bitji, z nezemeljskim, ki se zopet odvija prek jame, ki velja v tradicijski kulturi za posrednika z onostranstvom. Po izročilu o obeh jamah, tako ...Cikovi kot Fukovi, si fanta, ki sta vsak po svoje doživela stik z »nadnaravnim«, nista nikoli več opomogla od izkušnje.Skulptura: “Kamniti krog. Prostor v prostoru. Sedem pokončnih kamnitih kosov orisuje, zamejuje posvečen prostor pred Fukovo jamo. Krog kot simbol neskončnosti. Začetek in konec se izmenjujeta, ni začetka in konca. Sedem monolitov, sedem pokončnih kosov kamna postavljenih v krog.Kamniti kosi, naravno lomljena površina kot tista prava oblika in koža kamna in brušena površina, kot prikrita, skrita koža oblike v kamnu….oblike ki hoče zapeljati, oblike ki nagovarja, vzbudi željo, da se je dotaknemo, božamo z roko, pogledom. Zapeljive oblike, ki jih ne moremo zaobjeti z enim pogledom, oblike, ki se prikazujejo in izginjajo, oblike, ki vzbudijo hrepenenje. Ni začetka in konca, je le ples življenja. V zapeljivi krog življenja je vstopil Tonček.” (Mitski 2020, 54)Skulpturo Krog je izdelal akademski kipar Damjan Švara.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
V ljudskem izročilu kače nastopajo kot ambivalentna bitja, posebno v krščanstvu pa nastopajo kot negativna bitja. Človeku se lahko ovijejo okrog vratu in ga skušajo zadušiti. Kača z Robide-zakleta ...kraljična, naj bi živela v ruševinah srednjeveške utrdbe na bližnjem Taboru, ki so še danes vidne.Skulptura: “Blok peščenjaka ima na zgornji površini izklesano lepo belo kačo s krono (zakleto kraljično). Kača je postavljena na vogal kamna, zavita je sama okrog sebe – počiva, se sonči. Njen rep se čez vogal nadaljuje iz osnovne površine proti tlom. Površina kače je sekana z dletom, zgornja površina kamna je finejše obdelana in zato temnejše barve, s čimer pridobimo na kontrastu med ‘belo’ kačo in temno površino kamna.” (Mitski, 2020, 50)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Skulpturo Zakleta kraljična je izdelala Špela Šedivy. Nahaja se na lokaciji Robida na Taboru.
