Intervju s književnikom v množičnem tisku je eden od načinov interakcije med literarnim in novinarskim poljem. Je oblika opazovanja družbe, kar je naloga novinarskega polja kot kulturnega posrednika, ...hkrati pa prevzema tudi vlogo nomoteta, tistega, ki simbolno zaznamuje dejavnosti v literarnem polju. Pogovor med književnikom in novinarjem je tako zanimiv po vsebinski plati, obenem pa lahko opazujemo, kdaj se takšen intervju pojavi, kakšni so povodi za objavo, kdo je izbran za sogovornika in kako je predstavljen. Pričujoča razprava temelji predvsem na teoriji literarnega polja sociologa Pierra Bourdieuja, v povezavi s sociologijo medijev pa jim sledi empirična raziskava o intervjujih v letu 2005. Pregled časopisnih intervjujev s slovenskimi književniki je nastal z izborom člankov iz treh osrednjih slovenskih dnevnikov, Dela, Dnevnika in Večera.
Drama Dialogi Primoža Kozaka razgrinja s zialogi štirih intelektualcev štiri nasprotujoče si modele bivanja posameznika v porevolucijskem svetu. Folozofska in etiška izhodišča za dramo so podana ...deloma v Kozakovi esejistiki, predvsem pa v doslej neupoštevanih virih (pripovedni spisi, večinoma objavljeni šele 2005: rokopisni zapiski).
Razprava obravnava kratko pripovedništvo v triletju 1922-1924, in sicer tisti del, ki je vezan na pripovednike, rojene v 70., 80. in 90. letih. Večina teh pripovednikov je bolj ali manj ostajala pri ...tradicionalni predstavi, kakšna naj bo kratka pripoved po modelski plati, manjše število med njimi je iskalo tudi drugačne možnosti, npr., F. Bevk, A. Cerkvenik, A. Čebokli, I. Dornik, M. Fabjančič, A. Podbevšek, I. Pregelj idr.
Razprava s sistemskoteoretičnega vidika obravnava prizadevanja Ivana Cankarja za uveljavitev novega modela slovenskega literarnega proizvajalca, ki ga avtor poimenuje pisatelj-umetnik, in za njegovo ...profesionalizacijo. Umetniški model je ostal odločilen za (samo)razumevanje avtorjev slovenske literature vse do danes, učinkoval pa je tudi na specifično razumevanje vloge literarnih posrednikov pri nas.
This monograph deals with theoretical and historical aspects of the position of the writer in Slovenia from the end of 18th century, when literature started to differentiate itself from other systems ...and form an autonomous social system, to the situation in which the writer finds himself at the beginning of the 21st century.
Na pisateljevem nagrobniku piše: JOSIP JURČIČ, rojen na Muljavi blizu Krke 4. marcija 1844, umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaležni narod slovenski. ...“Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen / kadar braniti je česti in pravde / narodu in jeziku svojemu!” (Tugomer V. 8)Spomenik je bil oblikovan v “starogrškem” slogu in po načrtu “pariškega arhitekta Le Blanca”. Iz sežanskega apnenca ga je izdelal ljubljanski kamnoseški mojster Vinko Čamernik. Stroški za nagrobnik in za železno ograjo so znašali 700 goldinarjev. Nagrobnik ima reliefni rastlinski okras ter posnema klasicistične nagrobnike, s svojo višino pa je kot javni spomenik. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997. O postavitvi Jurčičevega spomenika so pisale tudi Novice gospodarske, obertnijske in narodske, v rubriki Naši dopisi, 2. 11. 1881, št. 44, str. 355.)
PDF