Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske ...literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikost revijalnega življenja v Italiji.
Posmrtne ostanke Frana Maslja Podlimbarskega (1852 – 1917), slovenskega pisatelja in uslužbenca avstroogrske vojske, so 1922 po posredovanju šentpetrske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ...prepeljali iz spodnjeavstrijskega kraja Pulkau v Ljubljano, kjer so ga položili v grobnico družine Furlan pri Sv. Križu. Ob 80-letnici pisateljevega rojstva Podlimbarski še vedno ni imel svojega groba. Maja 1939 je ljubljanska mestna občina dala na Navje prenesti njegove posmrtne ostanke in mu namenila sedanji spomenik, ki je bil narejen za neznanega pokojnika že v štiridesetih letih 19. stoletja: ustvaril ga je kamnosek Ignacij Toman. Nagrobnik je klasicistična plitva edikula (t. j. majhen tempelj, kapelica) s palmetnim okrasom, izdelana iz črnega lesnobrdskega apnenca, baze in kapiteli polstebrov ter velika napisna plošča pa so iz kararskega marmorja. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, kar v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Fran Maselj Podlimbarski je najbolj znan po romanu Gospodin Franjo iz leta 1913, ki je prinašal jugoslovansko politično idejo, zaradi česar je bilo delo zaplenjeno, piscu so odvzeli stotniški čin, premoženje Slovenske matice pa so zaplenili. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
