Snežnik and Gorski Kotar are mountainous areas in the Northern Dinaric Alps. We investigated this remote and densely forested area on the border between Slovenia and Croatia between 2011 and 2014. ...The result of the fieldwork campaign is a 1:30,000 geomorphological map covering almost 600 km
2
. The study area mainly consists of Mesozoic age limestone and dolostone. Karstified carbonate lithology results in almost the complete absence of surface run-off and a dominance of typical karst morphology. The extensive karstified area was modified by Quaternary glaciations; therefore, the recent landscape is characterized as a glaciokarst. The focus of the presented map is to provide a basis for further research of Quaternary glaciations in the areas of Snežnik and Gorski Kotar. Along with the map, we propose a legend for glaciokarst landscape mapping.
On the basis of a rereading in part motivated by the “spatial turn,” the article shows that the novel’s setting has an actual geographic basis that has until now been overlooked in literary studies. ...The main action is set in the central Slovene land historically known as Carniola, and more precisely, in the Notranjsko Region’s Loška Valley, on the Snežnik Estate and its surroundings. The novel Beatin dnevnik delivers a patriotic theme in a complex manner by means of patriotic expressions—for the most part from the mouth of the French woman de Latour—and the choice of setting, which is especially manifested in references to places and descriptions of certain physical, geographical phenomena. This conclusion contradicts the established view of the genre’s supposed irrelevance in the developing literary system of the nation’s letters.
By means of a phytosociological analysis of 72 relevés of montane-subalpine shrub communities with dominating Rhododendron hirsutum, Salix waldsteiniana, S. glabra and S. appendiculata from the ...Julian Alps and the the Trnovski Gozd Plateau and by comparing them with similar communities elsewhere in the Alps and the Dinaric Alps we described a new association Laserpitio peucedanoidis-Salicetum waldsteinianae, a new subassociation Rhododendretum hirsuti vaccinietosum myrtilli, two new subassociations of the association Dryado-Rhodothamnetum chamaecisti that had recently been described in the Dolomites (-caricetosum firmae, -salicetosum waldsteinianae), as well as a new association Heliospermo pusillae-Rhododendretum hirsuti. We classified the glabrous willow community in the study area into a new association Homogyno sylvestris- Salicetum glabrae and proposed a new name - Rhododendro hirsuti-Salicetum appendiculatae for the large-leaved willow community, which we subdivided into two geographical variants: var. geogr. Paederota lutea (Julian Alps, Trnovski Gozd Plateau) and var. geogr. Hypericum grisebachii (Liburnian Karst).
As a part of the research activities “East Asian Collections in Slovenia”, many old Japanese postcards have been identified in recent years. For the postcards archived in the National and University ...Library (NUK) in Ljubljana, no information was available in relation to their user or collector, when and from whom these postcards were acquired, etc. Out of 16 Japanese and Chinese postcards in the Library, seven have been actually used and sent with some messages from Japan or China to today’s Slovenia in the year 1899. During the research on other picture-postcards archived in today’s Slovenia, and in cooperation with specialists in Japanese Studies and the history of the modern era (end of the 19th and beginning of 20th centuries, the Meiji period in Japan) in the context of East Asian and Austro-Hungarian exchanges, it has gradually become clear who the user of the postcards was and in what setting. It was Jožef Obereigner, the second son of the caretaker of the Snežnik estate, who was an engineer and served in the Austro-Hungarian Navy.
Več kot petdeset let se prijatelji Snežnika za Novo leto (ali tudi kak dan prej in potem), zbiramo na Snežniku – na svoji gori, da bi si zaželeli vse dobro v novem letu. Stisk roke, novoletni ...poljub, objem in dobre želje izrečene tu na višini skoraj 1900 m zaležejo gotovo več in dlje držijo. Na sliki so domači planinci, smučarji, taborniki, radioamaterji, lovci (in kakšen pes) ter vedno dragi gosti iz Slovenske Istre, Obale, Trsta, Kvarnerja pa tudi notranjosti Slovenije. Oskrbnika snežniške Karolinove koče vedno poskrbita za prijetno počutje v topli koči, ki je tega dne vidno premajhna. So leta, ko jo obilica snega obiskovalcem močno zagode. So pa tudi zime, ko veter in burja spihata sneg s Snežnika in je pot na Snežnik bistveno lažja.Prav to novo leto 1991, ki smo ga začeli na Snežniku je prineslo toliko dramatičnih sprememb v naši družbi, o katerih se nam tedaj ni moglo niti sanjati. Po tisočletjih smo dobili samostojno državo Bilo je torej izjemno leto.Gotovo med vsemi obiskovalci novoletnega Snežnika najbolj izstopata planinca Hinko Poročnik in Janko Muha Pekov, ki posebej skrbno pazita, da ne zamudita kakšnega Novega leta na Snežniku.Za Janka Pekovega velja naslednja anekdota; ko ga je v Bistrici kmalu po novem letu izzival znanec: »No, Janko pa si letos že bil na Snežniku?« Pa pravi Janko: »Ja, že petkrat!«, » Pa kako pet krat, saj smo danes šele šestega?«, »Ja samo danes še nisem bil!«155/vč
Ste že dočakali sončni vzhod na Snežniku? Ne? Pridite, ne bo Vam žal.Danes Vas popelje nova snežniška cesta do Kapetanove bajte in morda še dlje. No, včasih je bilo seveda zahtevnejše in napornejše. ...Prvič smo se z mamo in sestro pridružili delavcem LIP Topol, ki so se na Snežnik odpravili na sindikalno planinski izlet leta 1951. Na odprtem tovornjaku smo pozno popoldne dopotovali do Sviščakov, kjer so bila pripravljena »ležišča pod kamionsko cerado« za cca 50 ljudi. Bil je en sam velik lesen okvir v katerem je bila razprostrta slama in nekaj starih vojaških odej. Otroci smo kmalu utihnili in v pričakovanju naslednjega dne zadremali. No, odrasli so bili glasni še pozno v noč.Še v trdni temi so nas organizatorji neprespane prebujali in takšni, še dremežljavi smo se postavili v pohodno kolono in v temi prestavljali noge. Dokler smo hodili po cesti proti Peklu je še nekako šlo, ko pa smo zavili strmo v brezpotje pa je bilo res hudo. Spotikali smo se na visokih kamnih, padali in se zaletavali na pohodnike pred nami. Ko smo čez kakšno uro hoje nekako dosegli ruševje se je že začelo svitati. Starejši so nas preganjali, da ne bi zamudili sončnega vzhoda. Pospešeno smo hiteli naprej in vendarle prišli do vrha. Meglice na vzhodu so nam pomagale, da sončnega vzhoda nismo zamudili. Bilo je res lepo. Tanka rdeča črta na vzhodu se je vse bolj širila, dokler ni izza nje pokukal prvi sončni žarek. Mislim, da smo vsi tedaj zaploskali, nekateri so celo zavriskali. Še malo, pa malo in že nas je sonce objelo v celoti in premražene gledalce kmalu ogrelo. Sončni žarki so kmalu odkrivali znane in neznane vrhove po vsem horizontu. Ponovili smo obilno lekcijo zemljepisa in domoznanstva.Povratek v dolino je bil manj dramatičen, videli smo kje hodimo in kam gremo. Za nami je bila prelepa nova izkušnja. Na sliki: Skupina Bistriških planincev na Snežniku (40 let poznaje), ki je tudi pričakala sončni vzhod. Sonce je vstalo, kot po navadi, izza Mirne gore v Beli krajini. Janko Muha Pekov je kar s smučarsko palico preverjal, če koordinate sončnega vzhoda še veljajo, njegova soproga Marica pa je očitno preverjala še položaj zvezd nad Snežnikom. Vsakokrat nepozabno! 163/vč
Zadnje dni meseca marca 1907 sta smučarska prijatelja Rudolf Badjura iz Litije in Bogumil Brinšek doma iz Trnovega opravila zimski vzpon na Veliki Snežnik, 1796m. Vsekakor je to bil svojevrstni ...podvig. Fotografija, ki sta jo posnela pa velja za najstarejšo znano fotografijo z vrha Snežnika.Cest ni bilo in sta se gotovo dobro nahodila, da sta se približala Snežniku. Pod samim vrhom sta odložila smučke in se na vrh povzpela peš. Snega ni bilo dosti, niti samem vrhu ne, da sta to zmogla. Tudi na tej sliki je Brinšek oblečen v žametni suknjič in tako opravičil naziv, ki si ga zaslužil med planinsko srenjo. Bil je in ostal »gospod v žametnem suknjiču«.S tega izleta na Snežnik sta ohranjeni dve fotografiji, saj sta prijatelja fotografirala drug drugega. Badjura Brinška na vrhu Snežnika, Brinšek pa Badjuro pod Malim Snežnikom. Oba izvirnika hrani družina Martinčič v Ilirski Bistrici. Na eni od fotografij je na hrbtni strani zanimiv in duhovit pripis: »Madeži na sliki, niso od fiksirja pač pa od velikonočnih klobas!« V istem letu 1907 je bilo ustanovljena Ilirsko Bistriška podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Njen prvi predsednik je bil načelnik občinske davčne uprave Miroslav Martinčič. Bogumil Brinšek je žal padel na južnem bojišču že v drugem mesecu svetovne vojne. Tudi način njegove smrti priča o njegovi dobrodušni naravi. Prof. Pavel Kunaver je zapisal v svojih spominih: »Brinšek je zlezel iz strelskega jarka, se vsedel na kup prsti in si začel zvijati cigareto. Prepričan je bil, da v vojaka s cigareto ne bo nihče streljal. Pa vendar ostrostrelec ga je vzel na muho in krogla je predrla njegovo dobro srce…«
The article discusses relief evolution in the catchment area of the highest situated permanent spring of the Pivka river - the Pivsce karst spring near the village Zagorje. The discussed landscape, ...whicl lies on the southernmost edge of the Upper Pivka valley, shows several geomorphological particularities, which are the result of different geomorphogenetic processes in the past. The basic characteristics of the present relief were shaped in the Pliocene when also the original valley of the Pivka river was formed. The region was more profoundly transformed by Pleistocene processes, which strongly altered the surface. Apart from karstic relief forms, there are several small dry stream channels on the land surface, which were carved by torrents. The two most distinctive relief features are the karst polje situated between the villages Koritnice, Bac and Knezak, which is covered with rubble and gravel-like clastic sediments, and the dry valley of the former Pivka river lying southwest from Koritnice.
V nedeljo, 15. avgusta 1997 je Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica slavilo 90 letnico ustanovitve. Spet smo se zbrali na Snežniku in jubileju krepko nazdravili in zapeli. Na snežnikovem temenu ...zapeta pesem gotovo seže globlje v srce. Prisotne in goste je pozdravil tedanji predsednik PD Janez Žibert in vsem zaželel prijetno počutje. Vrli Dimitrij Grlj je raztegnil harmoniko in pesmi ni hotelo biti konca. Na sliki: Del udeležencev slavja na Snežniku. Od zbranih prepoznamo same dobre pevce: Z desne Zorko Šajn, Janko Ferlež, Edo Lenarčič, Janko Muha, Miha Ujčič, Janez Mizgur, Dimitrij Grlj, Marija Grlj, Vida Urh, mlada planinka Anja Mizgur, Jožica Knafelc, Pija Mizgur, Marjan Blokar in Marijan Čeligoj s sinom Jernejem. Stara navada na Snežniku veleva, da se na vrhu, ko je koča odprta razvije tudi zastava, tudi zato, da izletniki, ki prihajajo na Snežnik vedo, da je koča odprta. Vrsto let sta bili na drogu poleg jugoslovanske tudi slovenska zastava. Iz časov, ko je Jugoslavijo pobiralo je v nekem izredno slabem in vetrovnem vremenu prisopihal v kočo Ljubljančan in že na vratih stresel jezo: «Zakaj ni na drogu slovenske zastave?« Oskrbnik Jože ga je miril in opravičeval: »Veste veter nam zastave trga pa jih je škoda!«, »In zakaj pa je na drogu jugoslovanska?« je oni vztrajal, »Veste te pa ni škoda!« mu je oskrbnik pojasnil! In nestrpen Ljubljančan je bil pomirjen!182/vč
PDF
