Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Razširjena javna seja predsedstva RK ZSMS Slovenije na Trgu osvoboditve (prepovedano zborovanje); govor Jože Školč, Roman Lavtar, Igor Bavčar, France Tomšič. Viktor Blažič, Vladimir Šeks, Tone Pavček - majniška deklaracija, zbrana množica.
Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale prve slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše (odhod na prestajanje kazni) na Kongresnem trgu v Ljubljani 8. maja 1989 jo je prebral Tone Pavček. Zborovanje je bilo poimenovano »odprta seja predsedstva RK ZSMS«, ker so ga oblasti prepovedale. Deklaracija je bila objavljena v dnevnem časopisju, v Delu 10. maja 1989.
Besedilo deklaracije:
Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:
da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;
kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;
glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na:
spoštovanju človekovih pravic in svoboščin,
demokraciji, ki vključuje politični pluralizem,
družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Majniške deklaracije iz l. 1989 ne smemo zamenjati z Majniško deklaracijo iz l. 1918:
Majniška deklaracija je bila politična izjava Jugoslovanskega kluba, ki so jo podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem parlamentu 30. Maja 1917. Z njo so zahtevali samostojno jugoslovansko državo znotraj Avstro-Ogrske. To zahtevo so podali, ko je bil Dunajski parlament spet odprt. Avstro-Ogrska je te zahteve zavrnila, zato so zlasti Slovenci začeli zbirati podpise za deklaracijo. Zbrali so 200 000 podpisov. Po pritisku ameriškega predsednika Wilsona, je Avstro-Ogrski cesar Karel končno popustil in njim pustil pravico o samoodločbi. 29.10.1918 so razglasili državo SHS.
Vir: Wikipedia
Information:
Ljubljana: Public session of the RK ZSMS (The Association of the Socialist Youth of Slovenia) Presidency at Trg osvoboditve. The poet Tone Pavček reads the May Declaration.
Original language summary:
Ljubljana: razširjena javna seja predsedstva RK ZSMS Slovenije na Trgu osvoboditve; pesnik Tone Pavček prebere Majniško deklaracijo.
Extended description:
Podpisovanje peticije za izpustitev na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. France Rozman, izjava Robert Botteri odgovorni urednik Mladine (niso storili nobenega kaznivega ...dejanja razen publicističnega dela), uredništvo Mladine, izjava Dimitrij Rupel o dogodkih na ljubljanskem vojaškem sodišču, Ciril Zlobec, aretacija v najbolj nemogočem trenutku po ostri polemiki med vojsko in mladinskim tiskom, ko je vojska ocenila, da v Sloveniji obstaja specialna vojna proti zvezni armadi. Zvezna armada se proti tisku bori s specialnim orožjem - aretacijami.
Information:
Ljubljana: journalists from the printed media and the general public regarding the arrest of the reporters Janez Janša and David Tasić respectively and also Lt. Ivan Borštner.
Original language summary:
Ljubljana: tisk in javnost o aretaciji novinarjev Janeza Janše in Davida Tasića ter podoficirja Ivana Borštnerja.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in 90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (source: Wikipedia)
Information:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vsebina kasete je bila presneta z U-matic kasete na beto kaseto. Ker eden izmed mnogih uporabnikov ni vrnil beta kasete v arhiv, smo jo v arhivu leta 2008 ponovno presneli z izvirnega vira na beto kaseto. Opazno je poslabšanje kakovosti zapisa na slabo obstojnem traku U-matic kaset.
Ljubljana: a cultural event at Trg osvoboditve (Liberation Square) in support of those arrested Janša, Tasič and Borštner. Masses of people, speeches by Igor Bavčar and Tone Anderlič.
Original language summary:
Ljubljana: kulturna prireditev na Trgu osvoboditve v Ljubljani v podporo priprtih – Janše, Tasiča in Borštnerja; množice ljudi, govor Igor Bavčar, Tone Anderlič.
Extended description:
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in 90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna ...služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (Source: Wikipedia)
Information:
Ljubljana:the trial at the Military Court on Roška Street in Ljubljana: a mass of protesters with flowers, loudly expressing their support of the defendants in the trial.
Original language summary:
Ljubljana: Sojenje na vojaškem sodišču na Roški;ovacije množice ljudi s cvetjem v podporo obtoženim v sodnem procesu.
