Gliomi nizkega gradusa (angl. low-grade gliomas, LGG) so najpogostejši primarni tumorji v osrednjem živčnem sistemu pri otrocih. Histološko so heterogena skupina možganskih tumorjev. Najpogostejši ...med njimi je pilocitni astrocitom. V njihovo patogenezo je med drugim vpletena signalna pot proteinske kinaze, aktivirane z mitogenom (angl. mitogen-activated protein kinase, MAPK), zato je iskanje učinkovitih tarčnih zdravil z malo neželenimi učinki osrednji predmet trenutnih raziskav. V prispevku predstavljamo klinični primer dečka z neoperabilnim LGG, ki je bil slabo odziven na uveljavljene sistemske oblike zdravljenja, zato smo se odločili za tarčno zdravljenje z inhibitorjem MEK.
Gigantocelični arteritis (GCA) je najpogostejši primarni sistemski vaskulitis pri odraslih po 50. letu starosti v Evropi. Prizadene velike in srednje velike arterije in vnetni proces, ki zožuje ali ...popolnoma zapre svetlino žile, lahko dovede do hudih/trajnih ishemičnih zapletov kot so oslepitev, možganska kap ali miokardni infarkt. V zadnjem desetletju se je z vključitvijo slikovnih preiskav v diagnostični postopek pomembno skrajšal čas do prepoznave bolezni (t.i. zgodnji GCA). Pospešena obravnava bolnikov (ang. “fast track clinic”) je vodila v zmanjšanje pojavnosti najresnejših ishemičnih zapletov bolezni in znižanje stroškov zdravljenja. Vendar pa bolezen praviloma poteka kronično, s poslabšanji, kar skupaj s kroničnim glukokortikoidnem zdravljenjem vodi v kopičenje okvar organov in tkiv. Prav zato se intenzivno preučuje patogeneza bolezni, z možnostjo implementacije izsledkov kot so sodobne molekularno in celično usmerjene tarčne terapije. Glavni cilji našega preglednega članka so bili: a) analiza raziskav z navedenim časom trajanja od začetka simptomov do postavitve diagnoze, b) raziskava obetavnih molekularnih tarč za zdravljenje GCA in c) prepoznava klinično pomembnih celičnih podtipov. Najbolj obetavne tarčne molekule za tarčno zdravljenje so IL-6, IL-12/IL-23 in citototoksični z limfociti T povezan protein 4, medtem ko terapija z zaviralci TNF-α ni bila uspešna. Kliničnih raziskav z učinkovinami, usmerjenimi proti IL-17, še ni. V prispevku pa smo se dotaknili tudi drugih potencialnih terapevtskih tarč, vključno z molekulami, ki sodelujejujo v signalnih poteh.
Klasifikacija, diagnostika in zdravljenje stromalnih ter mezenhimskih neoplazem prebavil je v zadnjih 30 letih doživela obsežen napredek. Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) predstavljajo ...manj kot 1 % vseh malignih tumorjev prebavil.Klinična slika je odvisna od mesta, velikosti in malignega potenciala GIST. Razsejani GIST predstavlja primer uspešnega zdravljenja s tarčno terapijo, saj se je z odkritjem KIT in PDGFR signalne poti ter tirozin kinaznih inhibitorjev, kot staimatinib mesilat in sunitinib, prognoza te bolezni pomembno izboljšala. Izhod zdravljenja slovenskih bolnikov z razsejanim GIST je primerljiv z izhodom zdravljenja bolnikov, ki so bili zdravljeni v pomembnih večjih mednarodnih kliničnih raziskavah, srednji čas do progresa bolezni pri naših bolnikih je 52 mesecev in srednje preživetje 72 mesecev. Uporabljali smo protokol sledenja, ki je poleg kontrastne računalniške tomografije trebuha vključeval tudi preiskavo trebuha z ultrazvokom. S tem smo ob primerljivem preživetju izboljšali kakovost življenja naših bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja. ; slv - slovenski
Gastrointestinalni tumorji (GIST) so redke neoplazme mezenhimskega izvora, ki na celični površini izražajo transmembranski receptor KIT, produkt c-kit protoonkogena. Pri patogenezi GIST so pomembne ...mutacije KIT. Njihova posledica je aktivacija KIT signalne poti, ki vodi do nekontrolirane proliferacije celic in rezistenco na apoptozo. Do nedavnega je bilo radikalno kirurško zdravljenje edina uspešna oblika zdravljenja za manjše in dobro omejene GIST, za razsejano bolezen pa ni bilo uspešne terapije. Z odkritjem imatinib mesilata in kasneje sunitiniba, ki inhibirata KIT signalno pot, se je prognoza bolnikov z GIST močno izboljšala. Srednje preživetje bolnikov z razsejano boleznijo se je iz pol leta povečalo skoraj na pet let. Od leta 2001 smo na Onkološkem inštitutu Ljubljana uspešno zdravili 51 bolnikov. Srednje preživetje naših bolnikov je 66 mesecev. To lahko pripisujemo timski obravnavi bolnikov, ki je glede na velikost Slovenije in nizko incidenco GIST smiselna na enem mestu.
PDF
