V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije ...pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Floristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno siromašnost, smo ta odnos ...želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (poskus T1) in Molinion (poskus T2) dva travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami. Glavne parcele predstavljajo pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različni odmerki N). Rezultati raziskave, ugotovljeni pred 1. košnjo v 4. letu trajanja poskusov: V primerjavi s kontrolo ni gnojenje tako s PK kot NPK gnojili na nobenem poskusu zmanjšalo rastlinske pestrosti v ruši. Povprečno je bilo v negnojeni in gnojeni ruši po 20 vrst. Število vrst v ruši se ni zmanjšalo niti pri povečanem številu košenj (19 vrst pri 2 košnjah nasproti 20 vrstam pri 3 oz. 4 košnjah). Zastopanost metuljnic se je na obeh poskusih opazno povečala pri PK gnojenju in ekstenzivni rabi – 2 ali 3 košnjah. Večja pogostnost rabe je pri vseh postopkih delovala pozitivno na delež trav v ruši. Na poskusu T1 je gnojenje zmanjšalo relativno zastopanost močvirske preslice v travni ruši. Njen delež se je še dodatno zmanjšal s povečanjem košenj iz dve na tri oz. štiri. Zastopanost močvirske preslice je bila največja v negnojeni 2 kosni ruši in najmanjša v NPK gnojeni 4 kosni ruši.
Na Ljubljanskem barju smo izvedli 4-letno raziskavo z namenom, da ugotovimo, kako vplivata košnja in gnojenje na botanične karakteristike travne ruše. Travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ...ponovitvami smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (T1) in Molinion (T2) v letu 1999. Glavne parcele so predstavljale pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različnimi odmerki N). Po štirih letih sta gnojenje in raba zelo spremenila izgled in botanično sestavo travne ruše v obeh zvezah. Intenzifikacija pridelovanja pa ni zmanjšala rastlinske pestrosti. Na T1 se je s številom košenj povečeval delež trav na račun zeli in nasploh malo prisotnih metuljnic. Povečan delež trav se je na T1 pojavil tudi pri NPK gnojenju v primerjavi z negnojeno ali PK gnojeno travno rušo. Gnojenje je močno zmanjšalo prisotnost močvirske preslice na T1 (maks. 25 %, min. 1 %). Ta učinek je bil bolj izrazit pri 3- in 4-kosni rabi. Na T2 je po razmerju med botaničnimi skupinami odstopala travna ruša pri zapozneli 2-kosni rabi. Ta je vsebovala povečan delež zeli tako pri negnojeni kot pri gnojenih variantah. Na T2 se je delež metuljnic povečal pri PK gnojenju, vendar je bil tudi tu v povprečju manjši od 6 %. Gnojenje je na obeh poskusih prevladujoče vplivalo na vrstno sestavo travne ruše. Pri intenzivnejši pridelavi so se na T1 namesto na stres tolerantnih vrst uveljavile konkurenčne, na T2 pa so se namesto na stres tolerantne modre stožke uveljavile konkurenčne in hkrati na stres tolerantne vrste.
Pri 19 vzorcih zelene krme, 5 vzorcih travne silaže in enem vzorcu sena z znano in vivo določeno prebavljivostjo smo po uradnem nemškem sistemu (DLG, 1997) ocenili vsebnost presnovljive energije (ME) ...in neto energije za laktacijo (NEL). Primerjalno smo energijsko vrednost in prebavljivost organske snovi (pOS) vzorcev ocenili na podlagi kemične sestave in prebavljivosti iz preglednic (DLG, 1997). Ugotovili smo, da na podlagi podatkov iz DLG preglednic podcenjujemo pOS za 2,1 ± 3,95%, vsebnost ME za 0,29 ± 0,52 MJ, vsebnost NEL pa za 0,21 ± 0,37 MJ kg-1 sušine (SS). Nekoliko manjše odstopanje od in vivo ocen smo dobili pri ocenjevanju ME (0,04 ± 0,45 MJ kg-1 SS) in NEL (0,03 ± 0,33 MJ kg-1 SS) na podlagi kemične sestave in regresijskih enačb iz literature (GfE, 1998). S hohenheimskim plinskim preskusom (in vitro) in uporabo primernih regresijskih enačb iz literature smo bistveno izboljšali točnost ocene. Razmeroma točna je bila enačba Menkeja in Steingassa (1987), po kateri smo v primerjavi z oceno in vivo podcenili vsebnost ME za 0,12 ± 0,26 MJ, vsebnost NEL pa za 0,09 ± 0,19 MJ kg-1 SS. Enačbe Aipleja in sod. (1995) so in vivo ocenjeno vsebnost ME precenile za 0,15 ± 0,24 MJ kg-1 SS, vsebnost NEL pa za 0,10 ± 0,17 MJ kg-1 SS. Pretežen del variabilnosti v vsebnosti ME je mogoče pojasniti z multiplo regresijsko enačbo na osnovi količine plina, ki nastane pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom in vsebnosti surovih maščob (R2 = 0,96).
Leta 1983 smo zasnovali večletni gnojilni poskus po načelu naključnih blokov v štirih ponovitvah. V letu 1994 smo zbrali vzorce krme na negnojeni različici (0), različici, gnojeni s fosforjem in ...kalijem (PK), ter različici, gnojeni s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Vzorce prve, druge in tretje košnje smo ločili na trave, metuljnice in zeli ter ločeno določali vsebnosti Ca, P, Mg, K, Na, Zn, Mn, Fe, in Cu. Glede na delež posamezne botanične skupine smo izračunali tudi vsebnosti elementov v krmi. Gnojenje je značilno vplivalo na vsebnost večine elementov v travah, metuljnicah in zeleh vseh treh košenj. Gnojenje s PK je v krmi zmanjšalo vsebnost Mg in Mn ter povečalo vsebnost P in K. Pri gnojenju z NPK v primerjavi z negnojeno različico (0) se je v krmi zmanjšala vsebnost Fe, povečala pa vsebnost P, K in Zn. Gnojenje z dušikom (NPK vs. PK) je v krmi značilno povečalo vsebnost P, Mg, Zn in Mn ter zmanjšalo vsebnost Ca. Zaporedna košnja je značilno vplivala na vsebnost vseh analiziranih elementov v krmi razen na vsebnost Cu. Pri krmi druge in tretje košnje je bila vsebnost Ca, Mg in Mn večja kot pri krmi prve košnje. Največje vsebnosti P in Zn smo ugotovili v krmi tretje košnje. Metuljnice in zeli vsebujejo v primerjavi s travami dva- do trikrat več Ca, Mg, Zn in Cu. Zaradi tega se s spreminjanjem botanične sestave travne ruše precej spreminja tudi vsebnost teh elementov v krmi. Glede na potrebe krav v laktaciji smo ugotovili izrazito pomanjkanje Na, Zn in Cu, pomanjkanje P pa le v krmi z negnojenih parcel.
Hranilno vrednost krme iz dolgoletnega gnojilnega poskusa smo ocenili na podlagi vsebnosti neto energije za laktacijo (NEL) in prebavljivosti organske snovi, izračunanih na osnovi kemične sestave in ...plina, ki se razvije med inkubacijo vzorcev z vampnim sokom in vitro. Primerjali smo krmo iz negnojene različice (0), različice, gnojene s fosforjem in kalijem (PK) in različice, gnojene s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Skupni pridelek smo razdelili na trave, metuljnice in zeli in jih analizirali posebej. Gnojenje je le malo vplivalo na hranilno vrednost trav, metuljnic in zeli. Vsebnost neto energije za laktacijo je bila pri metuljnicah precej večja kot pri travah in zeleh: 5,95; 5,24 in 5,36 MJ na kg sušine. Zaradi razmeroma majhnih razlik v deležu metuljnic se večja vsebnost NEL v metuljnicah ni pokazala v razlikah med postopki. Gnojenje je izrazito povečalo pridelek NEL: 12000, 19500 in 34500 MJ na ha pri 0, PK in NPK postopku. Razlike med različicami so bile predvsem posledica različnih pridelkov sušine. Razlike v vsebnosti NEL so razmeroma malo prispevale k razlikam v pridelku NEL.
