Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne ...molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Sekundarni tumorji jeter, med njimi zasevki tumorjev gastrointestinalnega trakta, raka dojk in pljuč pogosto povzročajo simptome, ki niso obvladljivi s sistemskim zdravljenjem. V primeru difuznih ...jetrnih zasevkov lahko z obsevanjem celotnih jeter hitro, učinkovito in z majhnimi stroški dosežemo dobro paliacijo simptomov z blagimi neželenimi učinki. Ko je zasevkov manj in je tudi obseg bolezni v telesu manjši, lahko pri izbranih bolnikih z dodatnim lokalnim (ablativnim) zdravljenjem jetrnih zasevkov dosežemo izboljšanje časa do progresa bolezni in celokupnega preživetja. V nadaljevanju prispevka sta opisana radiacijska poškodba jeter in obsevanje jeter z različnimi radioterapevtskimi tehnikami, med katerimi izberemo najustreznejšo glede na obseg bolezni, velikost jetrnih zasevkov, simptome, laboratorijske izvide in stanje zmogljivosti bolnika.
Germinalni tumorji (tumorji mod) spadajo med redke vrste raka, med mlajšimi moškimi, starimi od 20 do 40 let, pa je to najpogostejša vrsta raka. Če diagnostiko in zdravljenje bolnikov z germinalnim ...tumorjem vodijo strokovnjaki z izkušnjami na tem področju, je bolezen dobro ozdravljiva tudi v napredovali, metastatski fazi. Zdravljenje lokalno omejene bolezni (klinični stadij I) je konzervativno. Po orhidektomiji, ki je nujen diagnostično-terapevtski poseg, bolnike večinoma sledimo s pogostimi rednimi kontrolnimi pregledi, s katerimi aktivno iščemo morebitno metastatsko bolezen, pooperativno dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo (KT) ali obsevanjem (RT) ali retroperitonealno limfadenektomijo (RPLND) pa uvedemo le redkim bolnikom. Bolnike, pri katerih ob kontrolnih pregledih ugotovimo metastatsko bolezen (kamor v klinični praksi štejemo tudi lokoregionalno razširjeno bolezen z zasevki v retroperitonealnih bezgavkah), zdravimo po standardnih načelih zdravljenja bolnikov z metastatskim germinalnim tumorjem. Zdravljenje bolnikov z metastatsko boleznijo načrtujemo s pomočjo napovednih dejavnikov poteka bolezni – histološkega tipa primarnega tumorja (seminomi/ neseminomski germinalni tumorji (NSGCT)), kliničnega stadija bolezni ter serumskih vrednosti tumorskih označevalcev bolezni α-fetoproteina (AFP), β-horiogonadotropina (ß-HCG) in encima laktatdehidrogenaze (LDH). Zdravljenje bolnikov z metastatskim germinalnim tumorjem praviloma začnemo s kombinirano KT, s katero pri bolnikih z manjšim obsegom metastatske bolezni lahko dosežemo ozdravitev, pri bolnikih z obsežnejšim metastatskim NSGCT pa zdravljenje navadno nadaljujemo operativno z odstranitvijo vseh zaostalih zasevkov.
Klasifikacija, diagnostika in zdravljenje stromalnih ter mezenhimskih neoplazem prebavil je v zadnjih 30 letih doživela obsežen napredek. Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) predstavljajo ...manj kot 1 % vseh malignih tumorjev prebavil.Klinična slika je odvisna od mesta, velikosti in malignega potenciala GIST. Razsejani GIST predstavlja primer uspešnega zdravljenja s tarčno terapijo, saj se je z odkritjem KIT in PDGFR signalne poti ter tirozin kinaznih inhibitorjev, kot staimatinib mesilat in sunitinib, prognoza te bolezni pomembno izboljšala. Izhod zdravljenja slovenskih bolnikov z razsejanim GIST je primerljiv z izhodom zdravljenja bolnikov, ki so bili zdravljeni v pomembnih večjih mednarodnih kliničnih raziskavah, srednji čas do progresa bolezni pri naših bolnikih je 52 mesecev in srednje preživetje 72 mesecev. Uporabljali smo protokol sledenja, ki je poleg kontrastne računalniške tomografije trebuha vključeval tudi preiskavo trebuha z ultrazvokom. S tem smo ob primerljivem preživetju izboljšali kakovost življenja naših bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja. ; slv - slovenski
Kortikosteroidi (KS) se že desetletja uspešno uporabljajo za zmanjševanje obtumorskega edema pri bolnikih z možganskimi tumorji, tako primarnimi kot metastatskimi. Kljub dolgi uporabi niso povsem ...znani mehanizmi njihovega delovanja v smislu na biološko in klinično učinkovitost. Deksametazon je najbolj uporabljen KS v nevroonkologiji zaradi njegovih ugodnih farmakokinetičnih, farmakodinamičnih in drugih lastnosti. Zaradi številnih možnih neželenih učinkov KS, ki lahko močno okrnijo kakovost bolnikovega življenja, uporabljamo čim nižje še učinkovite odmerke čim krajši možni čas. Številna nova tarčna zdravila za zdravljenje raka, ki zavirajo poti v procesu angiogeneze, izkazujejo učinkovitost tudi v zmanjšanju obtumorskega edema pri bolnikih z možganskimi tumorji.
Mammary tumors in ruminants Prpar Mihevc, Sonja; Dovč, Peter
Acta agriculturae slovenica,
12/2013, Letnik:
102, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Mammary tumors in ruminants The frequency of mammary neoplasia in different species varies tremendously. Among women, breast cancer features as one of the most frequent types of cancer globally. ...Breast cancer is the cause of almost half a million deaths worldwide each year. Of these deaths, more than 58 % are occurring in developing countries. Mammary tumors are rare in cows, mares, goats, ewes, and sows as evident by few cases reported in literature. In dairy cattle and milking goats the udders are inspected daily by palpation when milking and the tumors would be detected soon. The morphological features of bovine mammary gland are more similar to those in human than in rodents, the latter being commonly used for cancerogenic studies. There are several factors that might affect the high rate of tumor development in women and attenuate the development of tumors in ruminants. Besides diet, life style, reproductive history, stress load, the general physiology and metabolism might have an influence. Translational research using different mammary gland cell populations from several species may lead to comparative studies and may help reduce the risk and contribute to discovery of new therapeutic targets to treat breast cancer. In present work the zero occurrence of mammary gland tumors in ruminants will be reviewed focusing on literature records and mechanisms underlying the resistance.
Tumorji mlečne žleze pri prežvekovalcih Pogostost neoplazij v mlečnih žlezah je različna pri posameznih vrstah. Rak dojke je najbolj pogost tip raka pri ženskah. Vsako leto zaradi raka dojke umre približno pol milijona žensk. 58 % smrti je v deželah v razvoju. Tumorji mlečne žleze so redki pri kravah, kobilah, kozah, ovcah in svinjah, na to nakazuje malo opisov v literaturi. Pri kravah mlekaricah in kozah vime otipajo vsak dan med molzenjem in bi tako tumorje hitro odkrili. Morfološko je kravja mlečna žleza bolj podobna človeški kot glodavski, čeprav slednje pogosto uporabljajo v kancerogenih študijah. Več faktorjev vpliva na razvoj tumorjev pri ženskah oziroma preprečuje nastanek tumorjev pri prežvekovalcih. Poleg prehrane, načina življenja, reproduktivne zgodovine, stesa, imata najbrž vpliv tudi splošna fiziologija in metabolizem. Primerjalne študije večih celičnih populacij iz mlečnih žlez različnih vrst, lahko vodijo k odkritju novih terapevtskih sredstev in zmanjšanju tveganja za razvoj raka. V našem delu bomo pregledali literaturo in se osredotočili na mehanizme, ki so odgovorni za nizek pojav raka v prežvekovalskih mlečnih žlezah.
Nevroendokrini tumorji (NET) so redki tumorji, vendar njihova incidenca narašča. Obravnava in zdravljenje se razlikujeta glede na lokalizacijo primarnega tumorja. NET prebavil (GEP NET) so praviloma ...počasi rastoči, vendar jih večinoma odkrijemo šele v napredovalih fazah. V njihovem sistemskem zdravljenju uporabljamo predvsem analoge somatostatina, glede ostalega sistemskega zdravljenja pa se odločamo na podlagi biološkega potenciala tumorja, klinične slike in razsežnosti bolezni.
V zadnjih letih je uspešna kemoterapija pri neseminomskih germinalnih tumorjih mod (NSGCT) zmanjšala pomen retroperitonealne limfadenektomije (RPLA). Kljub temu ima skoraj 30 % bolnikov po ...kemoterapiji še preostanek tumorja, kjer lahko v 60 % do 70 % histološko najdemo živo tumorsko tkivo. Merila, ki bi izključila potrebo po RPLA (zmanjšanje tumorja za več kot 90 %, negativni tumorski označevalci in preostanek tumorja manjši kot 2 cm), niso povsem zanesljiva, zato RPLA priporočajo tudi pri normalnih tumorskih označevalcih, če je preostanek tumorja večji kot 1 cm do 1,5 cm. Velikosti preostanka tumorja se je prilagodila tudi tehnika operacije, da bi tako zmanjšali pozne posledice operacije in izboljšali kakovost življenja bolnikov. Navadno naredimo enostransko ali enostransko razširjeno RPLA, le pri redkih bolnikih je možno narediti RPLA z ohranitvijo živcev. Pozna posledica operacije je predvsem retrogradna ejakulacija, vendar jo z enostransko RPLA lahko preprečimo pri 80 % bolnikov.
V Sloveniji v povprečju letno zboli okoli 20 otrok in mladostnikov s tumorji osrednjega živčnega sistema (tumorji OŽS), kar predstavlja približno 20 % vseh bolnikov, zdravljenih na Kliničnem oddelku ...za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike (KOOHO). Otroci s tumorji OŽS potrebujejo celostno interdisciplinarno obravnavo, del katere je tudi ustrezna kliničnopsihološka diagnostika in celostna nevrokognitivna rehabilitacija, ki je zaradi zelo pogostih kognitivnih in psihosocialnih posledic bolezni ter zdravljenja, bistvenega pomena. Izvaja jo klinični psiholog, ki je član stalnega tima KOOHO. Kliničnopsihološko in nevropsihološko spremljanje otroka se prične že med samim zdravljenjem, po zaključenem zdravljenju in nato sledi redno spremljanje na 2 – 3 leta oziroma ob opozorilu staršev ali lečečega pediatra onkologa na pomembne spremembe v funkcioniranju otroka. Ocenjujemo splošno inteligentnost, šolske dosežke, izvršilne funkcije, pozornost in koncentracijo, spomin in učenje, nevro-senzorično zaznavo, vidno-prostorske in vidno-gibalne sposobnosti, zaznavno procesiranje, hitrost procesiranja, govor, prilagoditvene spretnosti, čustvovanje, vedenje in kakovost življenja. S prepoznavo vrste in resnosti dolgoročnih posledic bolezni in zdravljenja, lahko otroku ali mladostniku nudimo individualna priporočila za ukrepe in prilagoditve ter ustrezno zgodnjonevrorehabilitacijo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju neodvisnosti in avtonomnosti v odrasli dobi.
Kakovostna celostna obravnava otrok s tumorji OŽS vpliva na preživetje bolnikov, zmanjšuje pozne posledice zdravljenja in omogoča otrokom in kasneje odraslim čim boljšo kakovost življenja na področju zdravja, izobraževanja, zaposlitve, partnerskih in družinskih odnosov. Pri otrocih in mladostnikih z neozdravljivim možganskim tumorjem pa je pomembna zgodnja vključitev v interdisciplinarno paliativno oskrbo, z namenom vzdrževanja optimalne kakovosti življenja bolnika in svojcev v dani situaciji. Gre zaaktivno, celostno oskrbo bolnikov ter pomoč njihovim bližnjim tako v času bolezni kot tudi v procesu žalovanja.
PDF
