V prispevku obravnavamo konceptualne in zakonske podlage izobraževanja odraslih v splošnih knjižnicah. V drugem delu predstavljamo rezultate empirične raziskave o zanimanju za udeležbo na ...izobraževanjih s posameznih vsebinskih področij. V raziskavi je sodelovalo 943 odraslih uporabnikov Mestne knjižnice Ljubljana. Prikazane so razlike v izraženem zanimanju glede na spol, starost in doseženo stopnjo izobrazbe uporabnikov.
The purpose of this study is to map and analyse how travellers at an airport and on ferries experience, interpret and define the risk, safety and freedom of movement in the northern part of the ...Baltic Sea region with regard to the border agencies. This qualitative study is based on empirically gathered material such as field interviews and fieldwork observations on Stockholm's Arlanda airport in Sweden, and a Tallink Silja Line ferry running between Stockholm and Riga in Latvia. The study's general starting point was an ethno-methodologically inspired perspective on verbal descriptions along with an interactionist perspective which considers interactions expressed through language and gestures. Apart from this starting point, this study focused on the construction of safety as particularly relevant components of the collected empirical material. The study findings suggest that many passengers at the airport and on the ferries hold positive views about the idea of the freedom of movement in Europe, but are scared of threats coming from outside Europe. The travellers created and re-created the phenomenon of safety which is maintained in contrast to others, in this case the threats from outside Europe. The passengers in this study construct safety by distinguishing against the others outside Europe but also through interaction with them. The passengers emphasise that the freedom of movement is personally beneficial because it is easier for EU citizens to travel within Europe but, at the same time, it is regarded as facilitating the entry of potential threats into the European Union.
Andragoško svetovalno delo (ASD) lahko razumemo kot pomemben vezni člen v izobraževanju odraslih, saj z ustrezno dostopnostjo do svetovalnih dejavnosti in njihovim kakovostnim izvajanjem pomembno ...pripomore k vključevanju vseh, tudi ranljivih skupin odraslih v učni in izobraževalni proces. Ponudba in izvajanje informacijskih in svetovalnih dejav- nosti se razlikujeta glede na to, kdo svetovalno delo ponuja in s kakšnim namenom ter cilji, kje se to izvaja, katerim skupinam odraslih je namenjeno, katere zvrsti prevladujejo, pa tudi glede na to, kdo svetovalne dejavnosti financira. Zahtevnejše zvrsti ASD lahko izvajajo le posebej usposobljeni svetovalci, sicer pa pri svetovalnem delu sodelujejo tudi drugi strokovnjaki, ki pri svojem siceršnjem delu le uporabljajo veščine svetovanja, ter prostovoljci.
Avtorica v svojen prispevku predstavi projekt Ugotavljanje in potrjevanje znanja (UPZ) in meni, da je tovrsten projekt nujno potreben, saj veliko odraslih želi formalno dokazati in potditi znanje, ki ...so si ga pridobili zunaj formalnih oblik šolanja. Predpostavi, da bi moral UPZ potekati v več fazah in sicer skozi pripravo standardov znanj in spretnosti, pripravo različnih ocenjevalnih metod ter samo ugotavljanje znanja, ki naj bi potekalo v obliki poglobljenega pogovora med kandidatom in posebej za to usposobljenim svetovalcem. Proces in posamezne faze UPZ-ja v prispevku tudi podrobno definira.
Po izvedbi izobraževanja in usposabljanja ugotavljamo pridobljeno znanje in njegovo uporabo. Učinkovitost izobraževanja je težko opredeljiva. Za ugotavljanja rezultatov oziroma učinkov na podlagi ...izobraževanja ter usposabljanja v podjetju Revoz uporabljamo oceno izobraževanja takoj po končanem izobraževanju, analizo z vodji ODE in metodo MAQF.
V prispevku, ki je povzetek daljše študije, so predstavljeni pomembnejši konceptualni in metodološki pristopi k ugotavljanju potreb po izobraževanju odraslih. Konceptualni pristopi se navezujejo na ...teoretično razlago potreb, kot so na primer behavioristična in razvojno-humanistična teorija potreb v psihologiji, razredno-slojevske teorije potreb v sociologiji, marketinška razlaga potreb. V posebnem poglavju pa je razmišljanje osmiselnosti posameznih konceptualnih pristopov za ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih v visokem šolstvu. Posledica konceptualne raznolikosti pri opredeljevanju potreb je metodološki pluralizem pri empiričnem ugotavljanju potreb. V nadaljevanju prispevka so na kratko opisane uveljavljene metode za ugotavljanje potreb in "Študija primerov", ki so jo izvedli raziskovalci nekdanjega Centra za razvoj univerze. Na koncu je nekaj metodoloških predlogov za izboljšanje ugotavljanja potreb po izobraževanju odraslih v slovenskem visokem šolstvu.
Avtor ugotavlja po različnih statističnih metodah in vzorcih odvisnost velikostne in prostorske razdrobljenosti zemljišč od sistemov poljske razdelitve.
PDF
