V prispevku so predstavljene temeljne značilnosti sistema naselij in središč v Srbiji. Močan proces industrializacije v drugi polovici 20. st. je povzročil intenzivno urbanizacijo, ki je pripeljala ...do povečanja števila mestnih naselij in njihove rasti, z izrazito prevlado glavnega mesta Beograd. Sistem naselij v Srbiji je predstavljen s hierhijo mest in njihovih prostorsko-funkcijskih območij, ki so določena v državnem prostorskem načrtu. Teritorialna organizacija države je delno zaključena in določena na makroregionalnem in lokalnem nivoju.
Taikant globalias žaliosios architektūros idėjas būtina įsitikinti, ar jos sukurs daugiau darnumo mūsų aplinkoje, padės išspręsti šiuolaikinius urbanizacijos uždavinius, sukurs aukštesnę gyvenimo ...kokybę, kraštovaizdžio estetiką. Miestų raidos istorija, esamos urbanistinės tendencijos ir praktika įpareigoja įsigilinti bei kritiškai vertinti naujas globalias architektūrines koncepcijas. Remiantis teoriniais teiginiais ir praktiniais pavyzdžiais, teigiama, jog žaliosios architektūros objektai turi būti vertinami kaip sudėtinė tarpusavyje susietos technologinių, estetinių ir politinių priemonių sistemos dalis. Pagrindiniai įgyvendinimo Lietuvoje sėkmės veiksniai: koncepcijos integravimas į urbanistinę ir kraštovaizdžio politiką, nauda visuomenei, gamtos ir žmogaus sugyvenimo, vietos išteklių bei savitumo išsaugojimo prioritetai. Sisteminis visuomenės informavimas ir švietimas gali padėti įveikti žaliosios architektūros koncepcijos diegimui nepalankias paradigmas, pagal kurias geriausią gyvenimo kokybę galima pasiekti tik gyvenant nuosavame name gamtoje, o būsto kokybę atspindi rinkos kaina.
U radu se nastoji prikazati razvoj urbanoga naselja na području srednjovjekovnoga Visokog i njegova podgrađa koje je u izvorima poznato pod nazivom Podvisoki. Rad prati razvoj naselja u vremenskom ...okviru od 13. do 15. stoljeća. U navedenom razdoblju Visoki je postao jedno od najvažnijih središta Bosanskoga kraljevstva. Tijekom prva tri desetljeća 15. stoljeća naselje je dosegnulo vrhunac razvoja, kako u gospodarskom i društvenom pogledu, tako i u političkom jer su tijekom toga vremena bosanski vladari u Visokom izgradili svoj dvor i povremeno u njemu boravili. Prikaz urbanog razvoja Visokog promatra se kroz dobro poznatu teoriju centralnih naselja ili teoriju centraliteta, za koju se može reći da je u dosadašnjoj bosansko-hercegovačkoj medievistici ostala zanemarena. Poseban naglasak stavlja se na važnost prostorne distribucije naselja u okolici Visokog, kao i na važnost određenih društvenih funkcija koje su se razvile u Visokom te ga kao urbano mjesto izdvojile od okoline.
V prispevku je predstavljen razvoj socialne geografije v devetdesetih letih njenega obstoja na ljubljanski univerzi. Ta razvoj je mogoče razdeliti v tri obdobja: (1) dobo tradicionalne geografije; ...(2) dobo hitre industrializacije in z njo povezanih procesov urbanizacije ter deagrarizacije, ki so se odražali v spremembah podobe ter funkcije slovenske pokrajine; in (3) obdobje po osamosvojitvi Slovenije, katerega zlasti po vstopu v EU zaznamujejo poskusi uveljavljanja sonaravnega in trajnostnega razvoja.
Osnovni cilj prispevka je evidentiranje, analiza in vrednotenje temeljnih značilnosti in najnovejših procesov v prostorskem razvoju na primeru mesta Ljubljana z vidika trajnostnega prostorskega ...razvoja mest. V prvem delu so navedena temeljna teoretska izhodišča in koncepti trajnostnega prostorskega razvoja mest ter usmeritve, cilji in ukrepi na področju prostorskega razvoja mest, ki jih predvidevajo dokumenti slovenske prostorske politike. Podrobneje je predstavljeno stanje, trendi in procesi v prostorskem razvoju Ljubljane po posameznih izbranih področjih: notranji razvoj mesta, degradirana urbana območja, območja razpršene poselitve, funkcijska preobrazba in racionalna rabazemljišč ter stanovanjska območja.
Rast naselij je tudi v Sloveniji že desetletja v pretežni meri povezana s širitvijo njihovih zunanjih meja izven historičnih in organskih pogojenih meja. V sodobnosti največjo dinamiko izkazujejo ...obmestna in tudi oddaljenejša podeželska naselja. Druga značilnost sodobne prostorske preobrazbe naselij pa je povezana s prevladujočo disperzno pozidavo pretežno prosto stoječih enostanovanjskih hiš, kar namesto že dolgo časa izraženih želja po decentralizirani koncentraciji bivanjskih območij, le-ta odstopa od političnih ciljev in v sorazmernem deležu povišuje stroške infrastrukturne opremljenosti.
Nenačrtna rast naselij v dolini Katmanduja je rezultat hitre urbanizacije, naraščajoče revščine, visokih stroškov zemljišč ter gradnje in odvisnosti od tradicionalne prakse lastniško zgrajenih ...stanovanj. Ta rast povzroča ogromen stanovanjski primanjkljaj in slabe bivalne razmere. Izvajanje vladnega programa za prostor in storitve (ang. site and services programme) in tudi projekti skupnega urejanja zemljišč (ang. land-pooling projects) v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so koristili lokalnim lastnikom zemljišč, vendar so bila naselja zasebnega sektorja v 90. letih in na prehodu tisočletja dostopna le srednjim in višjim dohodkovnim skupinam. To je prisililo revne mestne prebivalce in ekonomsko neprivilegirane skupine v življenje v slumih in ilegalnih naseljih (ang. squatter settlements). Načrtovana organizacija naselij ni bila ustrezna z vidika fizične postavitve, ustvarjanja priložnosti za socializacijo in občutka pripadnosti skupnosti ter pri načrtovanju zaželene gostote prebivalstva. Obstoječi pravni in institucionalni okvir ni ustrezen in ni učinkovit pri odpravljanju teh težav. Da bi zapolnili vrzel med prizadevanji javnega in zasebnega sektorja ter ugodili visokemu povpraševanju po stanovanjih v dolini, so potrebne jasne politike in načrtovanje. To je treba uvesti, da bi povezali ponudbo stanovanj s povpraševanjem ter zagotovili sodelovanje različnih organov javnega in zasebnega sektorja pri gradbenih in stanovanjskih projektih, ki bodo vključevali revno mestno prebivalstvo. Lokalne občine bi prav tako morale biti usposobljene za upravljanje z lokalnimi viri, usklajevanje sodelujočih organov in nadzorovanje razvoja.
Do 2100. svijet bi mogao biti u potpunosti urbaniziran osobama koje žive samo u gradovima.
Ova neposredna stvarnost planetarne urbanizacije vjerojatno će dovesti do drastičnih
okolišnih, ekonomskih i ...društvenih promjena, a sve će zauzvrat vjerojatno utjecati na prirodu
ljudskih odnosa i njihovu interakciju u gradovima. Urbana etika stoga se bavi pitanjem kakvi
bi trebali biti pravi odnosi među ljudima koji sve više nastanjuju gradove. Ovo se pitanje danas
sastoji od porasta ‘pametnijih pametnih gradova’, gdje su urbane tehnologije omogućene
umjetnom inteligencijom (UI) koja može osjetiti, pratiti, učiti, predvidjeti, a zatim pokušati
kontrolirati ljudsko ponašanje. Brzo spajanje ovih triju razvoja, planetarne urbanizacije,
urbane etike i pametnih gradova, čije upravljanje je potpomognuto umjetnom inteligencijom,
otkriva nedovoljno istražen scenarij prepun novih društvenih obećanja prekrivenih mnogim
moralnim opasnostima. U radu će se ispitati sljedeći scenarij, koji je uokviren sljedećim trima
vektorima: (i) Kako urbano oblikuje etičko? (ii) Što je pametni grad kojim upravlja UI i kako
utječe na sadašnji pojam planetarne urbanizacije? (iii) Kako pametni grad kojim upravlja UI
mijenja etičko djelovanje i specifični načini na koji to čini? Zajedno, odgovori na ova pitanja
započinju daljnje rasprave o urbanoj bioetici u miljeu gradova kojima upravlja UI
Članak donosi pregled rezultata arheoloških istraživanja, rekognosciranja i ostalih terenskih analiza provedenih na prostoru užeg centra grada Đakova, s naglaskom na razdoblje srednjega vijeka. ...Ovakav rad pokušava korelirati nove spoznaje s teorijskom podlogom od prije poznatom iz povijesnih izvora, a koji se tiču Đakova u srednjovjekovnom i novovjekovnom razdoblju. U rad su uključene i glavne točke konzervatorskih istraživanja provedenih na objektima unutar biskupskog dvora u Đakovu.
Ulica Antuna Bauera jedna je od najstarijih gradskih prometnica. Razvila se iz srednjovjekovnog puta na početku Laške Vesi koji je vodio prema rijeci Savi. Krajem 18. stoljeća između Vlaške ulice i ...potoka Medveščaka uz put prema Savi uređeni su biskupski vrtovi. Transformacija puta prema Savi u gradsku prometnicu započela je tijekom druge polovine 19. stoljeća izgradnjom Gradske klaonice. Tada je ovaj put nazvan Klaoničkom cestom, koja je u to vrijeme postala istočnom zagrebačkom periferijom. Iako je ovaj prostor još dugo vremena bio neizgrađen, gradska je uprava vrlo ozbiljno pristupila promišljanju njegove urbanizacije. Prvi plan donosi se već 1878. godine, a nakon njega uslijedili su regulatorni planovi iz 1887. te 1905. godine. Početkom 20. stoljeća Klaonička cesta glavni je nositelj urbanizacije ovog dijela grada oko kojega se formiraju novi gradski blokovi i ulični potezi. Intenzivna izgradnja stambenih objekata započela je nakon Prvog svjetskog rata. U to vrijeme ova se prigradska cesta počinje transformirati u modernu gradsku ulicu.
PDF
