Članek obravnava fonetični in fonološki status fonema /v/ glede na slovenski knjižni jezik. Fonetično-fonološke raziskave v novejšem času so pokazale nejasnosti glede definiranih glasovnih variant ...(alofonov) fonema /v/ v sodobnem govorjenem knjižnem jeziku in variantnost uresničevanja pravopisno-pravorečne norme ter potrebo po fonetični in fonološki obravnavi alofonov fonema /v/. Obravnava je usmerjena v raziskovalna vprašanja o /v/: število in vrste alofonov ter fonotaktične razvrstitve posameznih alofonov v glasovnem okolju v vzglasju in izglasju zloga glede na načelo zaporedje zvočnosti; fonetične artikulacijske, akustične in avditivne značilnosti posameznih alofonov; zapisovanje posameznih alofonov v transkripciji IPA in narodni fonetični transkripciji; fonotaktična pravila razvrstitve posameznih alofonov. Raziskava ugotavlja drugačen fonetični in fonološki status /v/, kot je uveljavljen v predpisnih priročnikih.
Enojezični razlagalni slovar Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele je normativno leksikografsko delo moderne slovenske vezljivosti. Avtorica z izbranim gradivnim pomenskoskladenjskim ...izhodiščem in natančno izdelano tipologijo glagolske vezljivosti zajame tipično vezljivost slovenskih glagolov. Različne ravni vsebinskopredstavitvene zasnove slovarskega sestavka izpolnjujejo zahteve različnih uporabniških skupin, tako jezikovno specializiranih bralcev kot širšega kroga uporabnikov.
Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajee (1950), Žele (1993, 2001), Toporišič (2000) ter Vidovič Muha ...(2011), je pri glagolniku prepoznan osnovni pomen glagolskega dejanja, poleg tega pa še drugi besedotvorni pomeni, ki nastanejo z metonimičnim prenosom iz osnovnega pomena (najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja). V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija - glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.
V razpravi je analizirana vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov (slovenščina, stara cerkvena slovanščina, hrvaščina, srbščina, češčina, poljščina ...in ruščina). Opredeljeni so pomeni glagolov, po pomenih so oblikovani pomenski in vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna razmerja. Vezljivostne lastnosti glagolov so primerjane tudi medjezikovno.
Prispevek obravnava najpogostejša nihanja med vezljivostjo in družljivostjo v okviru orodniške rabe in rabe prislovov načina. Predstavljena in utemeljevana so merila ločevanja med vezljivostjo in ...družljivostjo v teh najbolj mejnih primerih.
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
Razprava obravnava vezljivost glagolov védenja , tj. ouměti, věděti (z drugotnim nedovršnikom vědati), znati, v stari cerkveni slovanščini. Opredeljeni so pomeni, določilne možnosti glagolov, po ...pomenih so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, vzorci pa so obavnavani glede na stabilnost in medsebojna konkurenčna razmerja. Na koncu razprave so primerjane vezljivostne značilnosti analiziranih glagolov védenja.
Prispevek je kronološko-problemski pregled najrelevantnejše tuje vezljivostne literature, ki je neposredno ali posredno vplivala na razvoj slovenske vezljivostne teorije. Hkrati prekrivnost različnih ...vezljivostnih teorij, z vzajemnimi dopolnitvami, potrjuje in omogoča posplošeno vezljivostno obravnavo v pomenski podstavi stavčne povedi in s tem posplošeno pomenskoskladenjsko vezljivost, ki je izhodišče za specifične strukturnoskladenjske vezljivosti posameznih jezikov. Razmerja med pomenskoskladenjsko vezljivostjo in strukturnoskladenjsko vezljivostjo izpostavljajo pomensko usmerjenost (intenco) glagolov/pridevnikov v povedju, udeležence v različnih udeleženskih vlogah in njihove možne izrazne uresničitve v strukturnoskladenjski vezljivosti.
PDF
