Semantično polje tega prispevka zajema koncepte, kot so izobraževalna vloga muzejev, organizirano prostovoljstvo, kulturna dediščina. Avtorica se v prispevku sprašuje o vlogi muzeja v starajoči se ...družbi in preuči sodobni model izobraževanja starejših odraslih v muzejih, ki naj na konceptualni ravni povezuje izkustveno znanje starejših z nesnovno obliko kulturne dediščine in prostovoljstvom. Avtorica nadalje predstavi razvojni model Mediator v kulturi, ki so ga zasnovali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pri tem pa so v partnerstvo povabili nekatere slovenske muzeje. Ta model ima namen spodbuditi in razviti prostovoljno delo starejših odraslih v muzejih, narediti izobraževanje starejših družbeno vidno in koristno, saj naj se to zaokroži v delo prostovoljnih kulturnih mediatorjev v muzejih. Po tem modelu se starejši izobražujejo tematsko in namensko za prostovoljno delo v muzeju, muzejski delavci pa za razumevanje narave in vrednot prostovoljstva, za pripravljenost na spremembo in ustvarjanje novih muzejskih prostovoljskih vlog za starejše. Ker je družbena skupina starejših odraslih (krivično) odrinjena na družbeni rob in prostovoljstva v našem okolju ne cenimo dovolj, je v model zajeta sistematična javna kampanja. Avtorica analizira tudi vrednost in namen povezav med muzejem in nevladnimi organizacijami v luči družbenega poslanstva muzejev in spreminjajoče se vloge javnih kulturnih ustanov.
Po zaslugi prevajalskih in analitičnih prizadevanj Maje Sunčič je v slovenskem prostoru končno postal deležen nekoliko večje pozornosti orjaški segment Plutarhovega opusa, ki je bil doslej skoraj ...povsem zanemarjen. To je zbirka 78 poljudnih in strokovnih razprav z raznovrstno tematiko od filozofije do naravoslovja, ohranjenih pod skupnim latinskim naslovom Moralia oz. grško Ethika, Etični spisi (med njimi je tudi nekaj nepristnih).
Znanje in razumevanje sta dobrini, ki ju ne moremo pridobiti in ustvariti enkrat za vselej, saj nista nikoli končani. Učenje je naloga za vse življenje, pomeni približevati si znanje in tudi ...življenje, pri čemer je poudarek na človekovi spodbudi. Življenje se nenehno spreminja in zahteva od nas, da se prilagajamo spremembam, zato izobraževanje zgolj po formalnih poteh sodobnemu človeku ne zadostuje več. Mnoga uporabna znanja pridobivamo po neformalni poti, v mnogih različnih okoljih in okoliščinah. Učimo se od ljudi, s katerimi živimo in delamo, zato je prav, da svoja razmišljanja usmerimo tudi v pogoje in okolja, kjer se ta učenja dogajajo. Ko so pogoji dobri, ko so odnosi kakovostni in je okolje spodbudno, bo učenje kakovostnejše, znanje pa trajnejše. Ljudje se raje učimo od posameznikov, ki jim lahko zaupamo, ki so dostopni, prijazni in nam znajo prisluhniti. Ugotovitve naše raziskave in tudi predhodnih na isto temo bi lahko vodile v razmislek o tem, kako izboljšati formalne mentorske odnose, ki so zelo pogosta oblika izobraževanja na delovnem mestu, in s tem njihovo učinkovitost.
Louis Adamič (1898–1951) je bil najuspešnejši slovenski izseljenski pisatelj. Že samo dejstvo, da je domala vsa svoja dela posvetil družbenim in kulturnim vprašanjem svojih dveh domovin, kaže na ...njegovo izrazito dvonacionalno družbeno-kulturno vpetost. Čeprav je pisal v angleščini, se ravnovesje med slovensko in ameriško komponento njegove kulturne identitete ni nikoli omajalo. Ker je ameriško priseljenstvo opazoval kot insider in hkrati kot outsider, je bil njegov vpogled v priseljenska vprašanja toliko kompleksnejši. Zato se v zadnjem času znova razkriva presenetljiva aktualnost Adamičevih konceptov in pogledov na vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete ter medkulturnih odnosov, zlasti tistih znotraj nacionalne skupnosti.
Prispevek prinaša tematsko in slogovno analizo Detelovih novejših leposlovnih del (poezije in romana), ki jih je objavil v knjižni obliki v preteklem desetletju (1999–2008). Avtorica v nadaljevanju ...obravnava nekatere specifike izseljenske/priseljenske literarne produkcije, ki se navezujejo na spomin in kulturno identiteto. Zanima jo, katere od teh specifik je mogoče zaslediti tudi v Detelovem opusu in katere so tiste, ki za njegova dela niso značilne. Prisotnost prvih in odsotnost drugih pojasnjuje s pisateljevo družbeno-kulturno vlogo.
V prispevku predstavljam dva primera uspdne prakse sole za starSe. Prvi zasluzi pozornost, ker zajema vse potrebne vsebine za ozavdcanje starsev o kompleksnosti in konfliktnosti odnosov v druzini ...tako med zakoncema kot tudi med starsi in mladostniki. Program je pripravljen sistematicno, sreeanja so strukturirana in privlacna za starSe mladostnikov, ki marsikatero tezavo iz doma prepoznajo v stevilnih primerih iger vlog. Drugi, spanski primer, zasluzi pozornost predvsem zaradi aktivne vloge starsev pri pripravi na sreeanje, z leti vedno aktivnejSe vloge na srecanjih in v pogovorih v druZini, zaradi cesar je precej zahteven tako za voditelja kot za starSe, a sodee po izjavah starsev iskana in uspdna metoda dela s starsi.
Za uspešno izvajanje e-izobraževanja so potrebni ustrezno usposobljeni izvajalci - mentorji. Ti morajo zadostiti štirim pogojem: pedagoškemu, motivacijskemu, organizacijskemu in tehničnemu. Mentor je ...strokovnjak, ki pozna tudi osebnostne značilnosti odraslih, obvlada informacij sko računalniško tehologijo - ICT in ima znanje iz e-moderiranja. V povezavi s tematiko učnih vsebin določa dodatne naloge in svetuje dodatne vire, ki omogočajo kritično razmišljanje udeležencev in aktivno sodelovanje pri doseganju izobraževalnih ciljev. Za komunikacijo z udeleženci ima najpogosteje na voljo e-pošto in učno okolje na internetu, torej gre za pisno komunikacijo, zato mora obvladati tudi pravila komuniciranja prek interneta. Udeležencem pomaga tudi pri spoznavanju učne tehnologije, ki jo uporabljajo v izobraževanju. E-izobraževanje ima še vedno značilnosti splošnega izobraževanja, pri čemer sodelujejo posamezniki in v medsebojni interakciji prihajajo do novega znanja, rešitev, idej. Tehnične rešitve in uporaba tehnologije so sicer za organizacijo e-izobraževanja pomembne, vendar so, kot v vsakem izobraževalnem procesu, potrebni ustrezno usposobljeni ljudje. E mentorji so nova generacija v izobraževanju. S posodabljanjem izobraževanja zaposlenih se bomo tudi v Sloveniji lahko primerjali s svetovnim trgom in svetovno informacijsko družbo.
This monograph deals with theoretical and historical aspects of the position of the writer in Slovenia from the end of 18th century, when literature started to differentiate itself from other systems ...and form an autonomous social system, to the situation in which the writer finds himself at the beginning of the 21st century.
Avtorica v prispevku opozarja, da lahko izobraževanje odraslih na področju zdravstvene nege veliko pripomore k splošnemu zdravstvenemu stanju slovenskega prebivalstva. To vlogo že sedaj izpolnjujejo ...medicinske sestre, ki bolnikom svetujejo, kako in kaj ravnati med bolezm o. Za izpolnjevanje te vloge morajo biti. tudi medicinske sestre primerno usposobljene, saj zahteva ta vloga od njih predvsem veliko strokovnega znanja, sposobnost komuniciranja in empatije, torej vživljanja. v bolnikov položaj. Ugotavlja, da medinske sestre ne morejo biti več le negovalke, temveč vse bolj postajajo tudi svetovalke, in da to funkcijo praktično opravljajo že v mnogih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.
PDF
