Članek se ukvarja z nastankom in razvojem društev kot oblike prostovoljnih organizacij v Sloveniji. Opisane so temeljne značilnosti današnjih društev in njihove perspektive v razmerju do storitev ...javnega sektorja. Avtorica poudarja zlasti pomen socialnega kapitala (zaupanje in sodelovanje) in razvitih intermediarnih struktur (društva, mreže) v sodobnih družbah. Brez socialnega kapitala sodobne družbe ne morejo v celoti razviti svojih potencialov in konkurenčnih prednosti.
To develop a mode of educational research which speaks both of and to the teacher we require more study of the lives of teachers. This book provides a vital insight into the ways in which teachers' ...bakgrounds and career histories affect their teaching methods and approaches. Many issues are covered ranging from the question of teacher drop-out to the importance of teacher socialisation. The studies employ a range of different methodologies allowing the reader to assess their varying strengths and weaknesses, but throughout they reaffirm the centrality of the teacher in educational research.
V izobraževanju na daljavo ima študijsko gradivo posebno vlogo, saj mora poleg posredovanja učnih vsebin zajeti tudi vse tiste funkcije, ki jih ima v neposredni vzgojno-izobraževalni komunikaciji ...učitelj. Zato mora učbenik poleg podajanja nove učne snovi, razlage in vaj za utrjevanje snovi vsebovati tudi animacijska besedila, ki študenta vodijo od enega učnega koraka do drugega, posebno didaktično funkcijo pa ima tudi grafično oblikovanje.
Namen prispevka je predstaviti, kakšno vlogo je imelo izobraževanje odraslih pri razvijanju lokalne identitete. Pri tem gre za kratek oris razvoja in pomena majhnih lokalnih skupnosti v slovenski ...zgodovini. Kot primer je opisan razvoj lokalnih skupnosti na Goriškem in v Trstu z okolico v drugi polovici 19. stoletja. Opisani so začetki prosvetnega izobraževanja odraslih, ki je potekalo v različnih društvih. V društva so se ljudje prostovoljno vključevali, se medsebojno učili, prenašali znanja in izkušnje ter na osnovi pobudni kov v kraju skrbeli za razvoj kraja, s tem pa tudi za lasten osebnostni razvoj. Tako kot v preteklosti se tudi danes vse bolj prizadevajo za razvoj lokalne skupnosti posamezniki, ki so v svojem kraju začutili potrebo po pridobivanju novih možnosti za temeljitejše spoznavanje lokalne identitete. To je povezano tudi z zgodovino kraja, lokalne ali regionalne skupnosti. Šele s spoznavanjem zgodovine kraja in življenja v lokalni skupnosti ljudje temeljiteje oblikujejo svojo identiteto in pripadnost kraju, s tem pa lahko oblikujejo in načrtujejo nadaljnji razvoj kraja.
Uveljavljeni urbanizem ni prilagojen sodobnim oblikam razvoja, zato je neučinkovit. Podobno kot sodobni razvoj naj tudi sodobni urbanizem teži k oblikam dinamično organiziranih sistemov stanja blizu ...roba kaosa, kjer razvoj usmerja nenehno in nepredvidljivo gibanje. Cilji sodobnega urbanizma so ekonomska učinkovitost, socialna pravičnost in do virov zadržan ter za zdravje ljudi varen razvoj v prostoru. Sodobna (deregulirana) normativna ureditev urejanja prostora določa razvojne cilje in pogoje za njihovo uresničevanje, preostalo prepušča samourejanju.
V prispevku utemeljujem tezo o dvosmiselni naravi znanja in (politične) socializacije, nato analiziram šolsko znanje in nazadnje socializacijske dileme v novih razmerah. V prehodnem obdobju se ...odrasli politično resocializirajo za politični sistem nove demokracije v neodvisni državi Sloveniji. Razdvojeni so med nostalgijo po preteklosti in nujnostjo (aktivnega) prilagajanja v sedanjosti. Naša politična kultura je nizka tudi zato, ker znanje v socializmu ni bilo vrednota. Demokratična politična kultura šele nastaja. Znanje, ki ga osvajamo s socialnim učenjem in z logičnim, kritičnim mišljenjem, ima dvojno strukturo: ponavljanje in kreativnost, znanje za obvladovanje zunanjega sveta in empatično, odnosno znanje za obvladovanje notranjega psihosocialnega sveta, razkosano in celovito. Odra sli, ki so vključeni v proces vseživljenjskega izobraževanja, kompenzirajo pomanjkljivosti šolske ga znanja s prisvajanjem sodobnega in se tako resocializirajo za izpolnjevanje zapletenih nalog posocialističnega prehoda.
Borza znanja je informacijsko središče, ki že četrto leto uspešno povezuje iskalce in ponudnike najrazličnejših vrst znanja in informacij. Uspešnost zadovoljevanja različnih učnih potreb je odvisna ...predvsem od števila ljudi, ki so vključeni v izmenjavo znanja in informacij, zato je ena temeljnih dejavnosti Borze znanja redno in pravočasno obveščanje javnosti, tako o aktualnih učnih povpraševanjih in ponudbah kot o možnostih tovrstne medsebojne pomoči. Sodelovanje z različnimi javnimi občili je za Borzo znanja nepogrešljivo. V preteklih treh letih smo začeli sodelovati z nekaterimi radijskimi in televizijskimi ustanovami ter s časopisi, ki brezplačno objavljajo naše informacije, javnost pa obveščamo tudi z različnim informativnim gradivom. Tudi v prihodnje bo Borza znanja lahko uspešno zadovoljevala vedno večji interes uporabnikov le, če ji bodo pri tem pomagala nova informacijska občila, nacionalna in lokalna.
Članek podaja pregled teleinformacijskih storitev v računalniških omrežjih in možnosti njihove uporabe v izobraževanju. Te storitve udeležencem izobraževalnega procesa omogočajo dostop do bogatih ...informacijskih virov in medsebojno komunikacijo. Zaradi aktivne vloge uporabnikov pri iskanju informacij se bistveno poveča njihova motiviranost in s tem učinkovitost učenja.
V prispevku je opredeljen kronološki razvoj narodnoprosvetnega delovanja v obdobju od leta 1848 do 1914 na Goriškem. Gre za prikaz razvoja in narodnegaprosvetnega dela, ki so ga opravljali ...posamezniki, čitalnice, knjižnice, prosvetna, delavsko-politična, kulturna, šolska, učiteljska in mladinska društva. Ta so na Goriškem delovala zelo razgibano in močno vplivala na ohranjanje in razvoj slovenske narodne zavesti, kulture in jezika. Celotna vzgoja in izobraževanje ter kulturna raven takratnega prebivalstva je bila tesno povezana s prizadevanji za slovensko šolstvo, ki je bilo v omenjenem obdobju sestavni del avstrijskega šolstva. S tem so bili povezani, na eni strani, stalni raznarodovalni pritiski, vpliv germanizacije in iredentacije, na drugi strani pa zahteve in prizadevanja zavednih Slovencev po uvedbi slovenščine, ki naj bi postala v šolah učni jezik. Tovrstni boj je posebej opisan v zvezi z gimnazijo v Gorici, ki je takrat postala prva državna slovenska gimnazija.
PDF
