INFEKCIJSKE BOLEZNI PRI OTROKU Jagodic Bašič, Veronika; Berkopec, Tanja; Prodanović, Nina ...
Slovenska pediatrija,
05/2022, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nalezljive bolezni povzroča širjenje mikroorganizmov (bakterij, virusov, gliv ali parazitov) ali prionov na ljudi z drugih ljudi, živali ali okolja. Okužbe se prenašajo kontaktno, kapljično ali ...aerogeno. Prenašajo se neposredno s človeka na človeka, preko okuženih predmetov, z uživanjem kontaminirane hrane ali pijače, s stikom s kontaminiranimi telesnimi tekočinami in z ugrizom ali pikom živali. V prispevku opisujemo zdravstveno obravnavo pri Lymski boreliozi in klopnem meningoencefalitisu, mišji mrzlici, ter okužbah povzročenih z virusom ošpic ter virusom varicella zoster virus. Številne nalezljive bolezni, kot so ošpice in norice, lahko preprečimo s cepivi. V bolnišničnem okolju moramo izvajati postopke aerogene izolacije. če okuženi ne potrebuje hospitalizacije, se mora izolirati v domačem okolju. Pri boleznih, ki jih prenašajo živali, upoštevamo preventivne ukrepe. Ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti zaščite pred vbodom klopa in dosledno samopregledovanje sta ključnega pomena za zmanjševanje šte-vila okuženih z Lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom. Preventivno ravnanje proti mišji mrzlici je zaščita pred vdihovanjem aerosolov. Za zaščito proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo cepivo, ki ga priporočamo otrokom od prvega leta dalje. Zaradi vojne v Ukrajini in velikega števila razseljenih je možen porast okužb s tuberkulozo in ošpicami ter multirezistentnimi bakterijami. Pri bolnišnični obravnavi oseb s tega področja upoštevamo z zdravstveno oskrbo povezane ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb.
OBRAVNAVA OTROKA Z NUJNIM STANJEM Vrankar, Ana; Primec, Maja; Fujs, Nada ...
Slovenska pediatrija,
12/2021, Letnik:
28, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Nujna stanja se pri otroku kažejo kot odpovedovanje ene ali več življenjskih funkcij in bi brez takojšnjega ukrepanja vodila v hujšo prizadetost ali celo v smrt. Pomembni nalogi medicinske ...sestre/zdravstvenega tehnika sta prepoznavanje življenjsko ogrožujočega stanja ter hitro in pravilno ukrepa-nje. Na Pediatrični kliniki Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana od leta 2010 deluje Oddelek urgentne pediatrije kot 24-urni sprejemni center klinike. Otrok, ki pride v urgentno ambulanto brez napotnice ali z napotnico zdravnika druge specialnosti, se zglasi v sprejemni ambulanti, kjer poteka triaža. Triažo po načelih Manchesterskega triažnega sistema v urgentni pediatriji izvajajo medicinske sestre/zdravstveni tehniki s posebnimi znanji. Nujna stanja v pediatriji so številna. V prispevku predstavljamo najpogostejša življenje ogrožajoča stanja, kot so epileptični status, akutna dihalna stiska, paroksizmalna supravetrikularna tahikardija in diabetična ketoacidoza. Predstavljamo vlogo medicinske sestre/zdravstvenega tehnika pri obravnavi otroka z nujnim stanjem, lestvice za ocenjevanje bolečine in vlogo medicinske sestre/zdravstvenega tehnika pri obravnavi otroka z bolečino. Obravnava nujnih stanj je velik izziv za vsak zdravstveni tim ter zahteva od medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov nenehno izobraževanje in obnavljanje pridobljenih veščin.
Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen ...način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega.
Uvod: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne ...predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu.Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj.Diskusija in zaključek: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali ženske v organizacijah še vedno nimajo enakih možnosti in se težje dokazujejo kot moški, ter ali morajo biti ženske zelo močne, iznajdljive ter vztrajne, da lahko ...uskladijo družinsko življenje in kariero. Namen: Namen članka je raziskati položaj ženske v organizaciji, odkriti težave s katerimi se srečujejo pri svoji poklicni karieri, obrazložiti naravno vlogo žensk in neenakopravnost med spoloma pri usklajevanju s plačanim delom. Zaradi stereotipov prihaja do diskriminacije na delovnem mestu v nekaterih sektorjih pa tudi na področju plač. Cilj je opredeliti pojem organizacije in ženske v njem ter usklajevanje ženske na različnih področjih in kakšna je vloga ženske v primerjavi z moško vlogo. Metoda: Za raziskavo smo uporabili metodo kvalitativne analize, ki temelji na vsebinski analizi različnih člankov iz obstoječe literature domačih avtorjev. Uporabili smo kvalitativno metodo, metodo kompilacije, s katero smo povzeli rezultate drugih avtorjev na omenjeno tematiko. Rezultati: Ugotovljeni rezultati raziskave kažejo, da se v današnji družbi ženske vse bolj uveljavljajo v organizacijah, prav tako pri napredovanju, saj usklajujejo kariero ter družinsko življenje. Organizacija: Rezultati raziskave ponujajo različnim organizacijam in drugim ustanovam informacije za delovanje v smeri ravnanja pri odnosih do zaposlenih. Družba: Ugotovitve raziskave bodo vplivale na trajnostni razvoj družbe iz dveh vidikov in sicer gospodarskega ter družbenega. Originalnost: V teoretičnem delu raziskave smo na enem mestu strnjeno predstavili raziskovalna in praktična spoznanja o vlogi ženske v organizaciji. Originalnost raziskave je v analizi različnih člankov in literature . Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kvalitativna raziskava o vlogi žensk v organizaciji ima metodološke in vsebinske omejitve. Podali smo predloge za nadaljnje raziskovanje na področju neenakosti v podjetjih in drugih organizacijah s poudarkom na njihovem upravljanju in zastopanosti v vršnem menedžmentu.
Obstruktivna apneja med spanjem, poznana kot OSA (Obstructive Sleep Apnea), je kronična motnja dihanja v spanju. V nREM fazi spanja pride do delne ali popolne zapore zgornjih dihalnih poti ter ...posledično do hipoksije in prekinjenega spanca. OSA delimo na blago, zmerno in hudo. Vzročno je povezana z mnogimi morfološkimi in funkcionalnimi dejavniki, poznani so tudi dejavniki tveganja zanjo. Med številnimi posebnostmi v področju stomatognatnega sistema so pri pacientih z OSA značilni mikrogenija in retrognatija spodnje čeljustnice, večja baza jezika in daljše mehko nebo ter posledično ožje zgornjih dihalnih poti (ZDP). Metoda izbora diagnostike je polisomnografija. Nezdravljena OSA ima lahko za zdravje pacienta številne resne posledice, slabša nevrofiziološki razvoj in kvaliteto življenja, smatramo pa jo tudi kot javnozdravsteni problem. Zdravljenje je multidisciplinarno in zelo raznoliko. V preglednem članku so predstavljena osnovna dejstva o tej bolezni, s poudarkom na morfoloških lastnostih obraza in ustne votline pri OSA ter vloga zobozdravnika, zobnega in čeljustnega ortopeda ter maksilofacialnega kirurga pri njenem preprečevanju, prepoznavanju in zdravljenju.
Članek na osnovi del grških cerkvenih zgodovinarjev 4. in prve polovice 5. stoletja, del aleksandrijskega škofa Atanazija in zakonov, zbranih v Teodozijevem kodeksu, osvetljuje potovanja škofov v ...antiki. Način, kako so potovali, ni zanimiv le kot prikaz možnosti, ki jih je izbrano obdobje popotnim nudilo, ampak tudi kot prikaz vloge, ki jo je Cerkev takrat imela. Ker je bilo delovanje Cerkve in države od Konstantina Velikega dalje vse bolj prepleteno, velik del podatkov, ki jih izbrana besedila prinašajo, razkriva, na kakšen način so na potovanja škofov vplivali cesarji. Ti so najverjetneje v želji, da bi hitro razrešili nastale težave, škofom potovanje omogočili, olajšali in pospešili tako, da so jim dovolili potovati z državno pošto. Članek potovanja škofov osvetljuje predvsem s treh vidikov: v kakšnih primerih so škofje lahko potovali z državno pošto in kako je ta možnost vplivala na njihova potovanja ter kaj so škofje mislili o pogojih, v katerih so potovali.
Prispevek osvetljuje nekatere pomene in vloge glasbe in z glasbo povezanih dejavnosti med slovenskimi izseljenskimi skupnostmi v Švici. V novem okolju, ki sčasoma postaja domače, se vedno znova ...oblikuje kulturno življenje. S tem se sproža glasbeno ustvarjanje, s katerim se v migrantskem procesu vzpostavlja odnos do starega – izvornega – in novega okolja; v na novo vzpostavljenih skupnostih je glasba medij za njihovo ustvarjanje in vzpostavljanje razmerij do njih in njenih članov. V prispevku nanizani primeri razkrijejo, kako in zakaj je glasba uporabljena, kakšna je njena vloga v izbrani izseljenski skupnosti, hkrati pa skuša ugotoviti, kaj se zrcali prek glasbe in glasbenega življenja.
Clenki vnasajo v obstojece besedilno sporocilo se tvorcevo sosporocilo in s tem v ze upovedeni prostor se tvorcev prostor in likrati se razmerje med obema. Tvorcev prostor je vezan na istocasnost ...tvorjenja besedila in na tvorcevo vsevednost oz. vseobvadovanje trenutka govorjenja. Clenki so kot besede konteksta v vsakem primeru okoliscinske besede; gre za ubesedeno hkratno vecprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijsko in tvorcevo interpretacijsko; clenki torej laliko vnasajo razmerje med upovedeno propozicijo in tvorcevo interpretacijo ali pa vzpostavljalo znotrajbesedilno razmerje med dvema propozicijama. V prispevku bodo predstavljeni z vidika izrazanja prostora - torej kot razmerijske metafore prvotno zunajokoliscinskih prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov tipa blizu, okoli, dalec, nekje, nekam, tam, ki omogocajo metaforicni pomenski prenos od nedolocne posplosene prostorskosti v zgolj razmerijske pomene pribliznosti, omejenosti, nedolocene kolicinskosti in se naprej v vrednotenje ali poudarjanje upovedenega v besedilu; vzpostavljajo se razmerja prostor/cas razmerja vrednotenje/poudarjanje. Z vidika prvotnega/ izhodiscnega prislovnega/prostorskega pomena se veze moznost sirsega ali ozjega izrazanja razmerijskih skill pomenov oz. razlicne zmoznosti razmerijskih skill pomenov so odvisne od prvotnega/izhodiscnega prislovnega pomena; s pomenskim vidikom oz. z zmoznostjo izrazanja razlicnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vidik, ki poudarja bodisi medosebno/medudelezensko rabo ali povezovalno ( medpropozicijsko) besedilno rabo. Clenek je samostojna skladenjskofimkcijska besedna vrsta oz. skladenjskofimkcijski modifikator,3 ki pa nima niti predmetnega niti slovnicnega samostojnega pomena niti ni oblikovno dolocena, in kot fimkcijsko razpomenjena ali besedilno omejena besedna vrsta - saj jo sproti doloca (sele) konkretna skladnja - je tudi stavcni neclen oz. modifikator tipa seveda. Zaradi poimenovanja besedilnih spremnih okoliscin je clenek laliko tudi t. i. stavcni prislov,4 pogosteje pastavek; laliko ga opredelimo tudi kot razmernopomenski izrek. Dinamicnost in stavcna povednost clenka je potijena tudi z oznako »adverbialno rabljene glagolske ob like z zakritim glagolom« (Jesenovec 1944: 529). Clenki so vnasalniki novih pomenskih razmerij in likrati tudi spreminjevalniki pomenskih razmerij, s tem v besedilo vnasaj tudi govomo dinamiko. Njihovo prvenstveno besedilno in fimkcijsko vlogo odrazajo oz. morajo odrazati tudi funkcijske slovarske razlage, ki clenek opisujejo kot ubesedeno (slovarsko) referenco z govomim dejanjem.5 Dodatno poudarjanje funkcijskosti je trditev9, da so clenki posledica pomenskega praznjenja besed, in tako ohranjajo samo se vlogo pomenskega niansiranja dolocevanih besed v neposredni blizini, tj. vsebini besed v neposredni blizini dodajajo zgolj spremne okoliscine. V ruskem jezikoslovju so poimenovani tudi kot clenki vezavno-prislovnega (prehodnega) tipa, ki zaradi vezniske nadstavcnosti izrazajo modalnost celotne povedi in maniro govora (Vinogradov 1947: 733-37). Skladenjskopomensko odprtost clenkov izrazajo tudi angleska poimenovanja subordinating conjuction /subordinator.10 Po Quirkovi slovnici so oznaceni tudi kot podrazredi prislovov (subclass of adverbials) ali kot podredni deli povedja (predication subjuncts), ki izrazajo osebno usmeritev (subject-orientation) z razlicnimi vrstami naklonskosti. Ta 'ozji osebni vidik',* 11 ki vkljucuje povedje in govorca, je vezan na prisojevalno razmerje, in najveckrat dodaja se vljudnost, poudarjanje in izpostavljanje.12 Prvotnemu funkcijskoin razvrstitvenostrukturnemu vidiku se kot drugotni pridruzuje pomenski vidik, ki dolocenim funkcijam daje se razlicne kombinacije pomenskih sestavin (PS); njihova funkcijska poudamost laliko zdruzuje pomenske sestavine (PS) 'poudamosti', 'samoumevnosti', 'izvzemalnosti', 'dodajalnosti' in 'presojevalnosti': Gre predvsem za ironijo do samega sebe; Slacil se je, povsem se je razgalil. * túdi naklonski custveni (Nc) krepi trditev: To pa je tudi vse, kar so laliko storili; Ti si pa tudi pameten! |Nic vec kot to| // izraza ocitek, nejevoljo, zacudenje: Ta pa se mora tudi v vse vmesati Je pa tudi kaj boljsega! |0 tem raje ne bi ...| > povzemalni dodajalni (Pd) uvaja sir so veljavnost trditve Tudi tokrat mu je uspelo; Njej se je tudi to zgodilo |Treba dodati, da niso edini| > povezovalni poudarni (Ppoudar) stopnjuje povedano z dodatno trditvijo Mnogi so zboleli, nekateri tudi umrli; Odnehali so tudi najbolj vzdrzljivi |Celo, Ne bi pricakovali| // v nikalnih stavkih poudaija zanikanje: Takih stvari tudi v sanjah ne podozivis!; Tudi malo ne pazi na svoje zdravje! |Celo, Kar bi bilo prej mozno| // navadno v zvezi ne le, ne samo - ampak tudi stopnjuje prej povedano: Ni samo govoril, ampak tudi delai |Poleg tega| > povezovalni povzemalni (Ppovze) uvaja dejstvo, kljub kateremu se dejanje uresnici Tudi ce bi hotel, ne bi sind tega narediti! |Nic ne pomaga!|; sin. cepráv, cetúdi
Semantično polje tega prispevka zajema koncepte, kot so izobraževalna vloga muzejev, organizirano prostovoljstvo, kulturna dediščina. Avtorica se v prispevku sprašuje o vlogi muzeja v starajoči se ...družbi in preuči sodobni model izobraževanja starejših odraslih v muzejih, ki naj na konceptualni ravni povezuje izkustveno znanje starejših z nesnovno obliko kulturne dediščine in prostovoljstvom. Avtorica nadalje predstavi razvojni model Mediator v kulturi, ki so ga zasnovali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pri tem pa so v partnerstvo povabili nekatere slovenske muzeje. Ta model ima namen spodbuditi in razviti prostovoljno delo starejših odraslih v muzejih, narediti izobraževanje starejših družbeno vidno in koristno, saj naj se to zaokroži v delo prostovoljnih kulturnih mediatorjev v muzejih. Po tem modelu se starejši izobražujejo tematsko in namensko za prostovoljno delo v muzeju, muzejski delavci pa za razumevanje narave in vrednot prostovoljstva, za pripravljenost na spremembo in ustvarjanje novih muzejskih prostovoljskih vlog za starejše. Ker je družbena skupina starejših odraslih (krivično) odrinjena na družbeni rob in prostovoljstva v našem okolju ne cenimo dovolj, je v model zajeta sistematična javna kampanja. Avtorica analizira tudi vrednost in namen povezav med muzejem in nevladnimi organizacijami v luči družbenega poslanstva muzejev in spreminjajoče se vloge javnih kulturnih ustanov.
PDF
