Obravnava žensk v obdobju predmenopavze, ob menopavzi in kasneje se je v novem tisočletju pomembno spremenila. Randomizirane klinične raziskave so bistveno omejile indikacije za uvedbo hormonskega ...zdravljenja (HZ) in s tem menopavzno medicino postavile pred velik izziv. Na srečo so najnovejša dognanja potrdila, da je ob pravilni uporabi in izbiri HZ korist še vedno bistveno večja od tveganja. Zato smo pripravili posodobljena stališča o menopavzni medicini, ki so v skladu z aktualnimi mednarodnimi priporočili in prilagojena posebnostim slovenskega prostora.
Raba konoplje v medicinske namene Armin Čulić; Branko Bregar; Mirna Macur
Obzornik zdravstvene nege,
12/2021, Letnik:
55, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod: Slovenija je leta 2017 spremenila uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog in omogočila uporabo konoplje v medicinske namene. Konoplja ima več kot 140 kanabinoidnih spojin, med katerimi sta ...najbolj izpostavljeni kanabidiol in tetrahidrokanabinol, saj imata potencial za zdravljenje bolezni. Namen pregleda je raziskati rabo konoplje v medicinske namene. Metode: Izveden je bil integrativni pregled literature v digitalni zbirki podatkov PubMed, spletnem iskalniku Google učenjak in vzajemnemu bibliografskemu sistemu COBISS s pomočjo besednih zvez: »cannabis AND medical use«, »marihuana AND medical use« in »raba konoplje v medicinske namene«. Omejitve iskanja so bile: obdobje objave literature (2008–2019), prost dostop do recenziranih strokovnih in znanstvenih člankov ter literatura v angleškem ali slovenskem jeziku. Za pregled literature je bila uporabljena tematska analiza prebranega gradiva. Rezultati: Za pregled literature je bilo za končno analizo primernih 29 člankov. Identificiranih je bilo 52 kod, združenih v štiri teme: (1) zdravljenje s konopljo, (2) lastnosti konoplje, (3) delovanje kanabidiola, (4) delovanje tetrahidrokanabinola. Diskusija in zaključek: Konoplja se že tisočletja uporablja v medicinske namene. Danes jo v svetu uporabljajo predvsem za zdravljenje naslednjih bolezni: astme, diabetesa, epilepsije, raka, Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve demence, multiple skleroze. V Sloveniji je konoplja odstranjena s seznama najbolj nevarnih drog, a do njene rabe v medicinske namene je zahteven proces.
Navadne akne (Acne vulgaris) so pogosta kronična kožna bolezen, ki se pojavlja pri ljudeh vseh starostnih skupin, najpogosteje pri najstnikih. Nastanejo na seboroičnih predelih kože. Ker so ...najpogosteje prisotne na koži obraza, pogosto pomembno vplivajo na kakovost življenja ter so lahko razlog pridruženih duševnih težav in motenj. V patogenezi nastanka aken so pomembni štirje patogenetski dejavniki, ki so ključne terapevtske tarče. V preglednem prispevku predstavljamo klinično sliko aken in stopenjsko zdravljenje, ki smo ga povzeli po evropskih in ameriških smernicah. Opisujemo lokalno in sistemsko zdravljenje ter tudi druge načine zdravljenja, ki mora biti vedno prilagojeno posamezniku ter je odvisno od resnosti bolezni, spola, starosti in pridruženih bolezni.
Številni avtorji navajajo pomen interdisciplinarne obravnave kratkega jezičnega frenuluma ter vlogo zdravnika kot zadnjega, ki odloča o morebitni potrebi po kirurškem posegu. V prispevku želimo ...osvetliti trenutno znanje o jezičnem frenulumu po svetu. Vključeni so podatki iz prispevkov v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku, ki so bili objavljeni do aprila 2021. Opisane so obstoječe klasifikacije in ocenje-valni protokoli jezičnega frenuluma pri novorojenčkih, otrocih in mladostnikih ter pri odraslih. Vključeni so tudi podatki dveh histoloških raziskav, ki prinašata nov predlog poimenovanja omenjene ustne strukture. V strokovni literaturi glede kirurških posegov jezičnega frenuluma obstaja veliko različnih, tudi nasprotujočih si mnenj. Če se zdravnik odloči za operacijo, moramo opraviti predhodno in nadaljnjo obravnavo – miofunkcionalno zdravljenje pri ustrezno izobraženem strokovnjaku. Če strokovnjaki ne poskušajo zdraviti jezičnega frenuluma, obstaja možnost, da bolnik razvije kompenzatorne gibe artikulatorjev med govorom glede na anatomsko strukturo jezičnega frenuluma, vidimo pa tudi vpliv na celotno telo.
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen otrok in odraslih, ki nastaja zaradi več različnih vzrokov. Izrazi se z različnimi fenotipi, ki so odvisni od številnih genetskih in epigenetskih ...dejavnikov, vpletenih v njen nastanek. Pojav bolezni med drugim povezujejo tudi s spremembami in neravnovesjem v kožnem in črevesnem mikrobiomu. Optimalno zdravljenje atopijskega dermatitisa je zelo zahtevno in se mora prilagoditi vsakemu bolniku. Glede na novejša dognanja o vlogi mikrobioma pri nastanku in ob ponovitvah bolezni, so med drugimi zdravili pomembni tudi izdelki, ki vplivajo na uravnavanje spremenjenega kožnega in črevesnega mikrobioma.
V zadnjih 30 letih od prvega opisa v strokovni literaturi je sindrom takotsubo postal prepoznavna in uveljavljena klinična entiteta. Podatki kažejo, da znaša prevalenca bolnikov s sindromom takotsubo ...približno 1–3 % vseh bolnikov z elevacijami spojnice ST in simptomi, ki posnemajo akutni koronarni sindrom. Hkrati približno 4 % bolnikov po akutni fazi sindroma takotsubo vsaj enkrat ponovno zboli za to boleznijo. Gre za vrsto akutnega srčnega popuščanja neishemične etiologije s sorazmerno hitrim okrevanjem krčljivosti miokarda. Sindrom pogosto sproži močan stresni dogodek, ali fizični (npr. sepsa) oz. psihični (npr. izguba bližnjega), pri približno tretjini bolnikov pa jasnega sprožilnega dogodka ne uspemo zanesljivo opredeliti. Glede na klinični potek v akutni fazi bolezni bolnike s sindromom takotsubo delimo v 2 podskupini; bolnike s simptomi akutnega koronarnega sindroma in bolnike s simptomi, katerih simptomi niso v skladu z akutnim koronarnim sindromom. Zaradi nespecifičnih simptomov in znakov je prepoznavanje bolnikov s sindromom takotsubo še vedno diagnostični izziv. Hipoteze o hitrem okrevanju krčljivosti srčne mišice in ugodnem poteku bolezni so nedavno izzvali izsledki novejših raziskav, ki so pokazali primerljivo smrtnost in pogostost akutnih srčno-žilnih zapletov med bolniki s sindromom takotsubo in akutnim koronarnim sindromom. Prav tako novejši podatki kažejo, da podskupina bolnikov po akutni fazi sindroma takotsubo lahko razvije kronično srčno popuščanje. Sindrom takotsubo tako ni benigna bolezen in zahteva nove pristope k diagnostični in terapevtski obravnavi teh bolnikov. V članku želimo predstaviti novosti za razumevanje patogeneze in novosti pri obravnavi bolnikov s sindromom takotsubo in spremljati svoje izkušnje pri obravnavi teh bolnikov.
Izhodišča: Retroperitonealni sarkomi so izredno redki, zato naj zdravljenje bolnikov z retroperitonealnimi sarkomi poteka v referenčnem centru. Temeljno zdravljenje je kirurško. Priporočen tip ...operacije je kompartment resekcija.
Metode: Onkološki inštitut Ljubljana je edini referenčni center za sarkome v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni bolniki s primarnim lokaliziranim retroperitonealnim sarkomom, zdravljeni pri nas v obdobju od januarja 1999 do junija 2020. Opredelili smo preživetje, kakovost kirurškega zdravljenja in zaplete.
Rezultati: Vključenih je bilo 100 bolnikov. Srednja starost je bila 62 let. Srednja velikost tumorja je bila 21,5 cm. Najpogostejši histološki podtip je bil dediferenciran liposarkom (39 %). Kompartment resekcija je bila opravljena v 24 %, multivisceralna resekcija pa v 25 %. Zaplete po posegu je imelo po klasifikaciji Clavien-Dindo stopnje 3a ali višje 29 % bolnikov, pri 58,6 % (17/29) je bila potrebna ponovna operacija. Zgodnja in pozna smrtnost po operaciji sta bili 3 % in 5 %. Srednji čas sledenja je bil 55,1 mesecev. 5-letno celokupno preživetje je bilo 67,8 %. Kumulativna verjetnost za lokalno ponovitev bolezni po 5 letih je bila 16,9 %, za oddaljene zasevke pa 21,4 %. Ocena ASA in izguba krvi med operacijo sta bila neodvisna napovedna dejavnika celokupnega preživetja.
Zaključek: Retroperitonealni sarkomi sodijo med redke vrste raka. Naši rezultati zdravljenja bolnikov z retroperitonealnimi sarkomi so zelo dobri in primerljivi z rezultati drugih referenčnih centrov iz tujine. Potrjujejo tudi ključno vlogo referenčnega centra pri obravnavi in zdravljenju teh bolnikov.
Trojno negativni rak dojk (TNRD) predstavlja 10–20 % vseh primerov raka dojk. Zanj je značilno, da estrogenski receptorji, progesteronski receptorji in receptor HER2 niso izraženi. Kadar je tumor ...negativen tudi za androgene receptorje, govorimo o četverno negativnem raku dojk. TNRD se v številnih lastnostih razlikuje od ostalih tipov raka dojk. Incidenca je višja pri Afroameričankah in mlajših ženskah. Histološko gre večinoma za invazivne duktalne karcinome, ki so v večjem deležu slabo diferencirani. Pogosteje pride do sistemskega razsoja bolezni kot pa do lokalnega recidiva. Pogosteje kot ostale vrste raka dojk zaseva v visceralne organe. Slabše je celokupno preživetje, čas do ponovitve bolezni pa je krajši. Edino učinkovito standardno sistemsko zdravljenje je kemoterapija. Med novejšimi zdravili za zdravljenje TNRD kažejo svojo učinkovitost zaviralci PARP in imunoterapija, vendar le pri določenih podtipih TNRD. Številne klinične raziskave na tem področju že potekajo.
Obstrukcija odtoka urina je pri otroku lahko posledica različnih vzrokov, ki ovirajo nemoteno odtekanje urina. Če obstrukcije ne razrešimo, lahko nastanejo zapleti ali celo ledvična okvara. Glede na ...raven obstrukcije razlikujemo obstrukcijo zgornjih sečil (obstrukcija pieloureternega spoja (PUS), obstrukcija vezikoureternega spoja (VUS), posledica ureterokele ali ektopičnega sečevoda) in obstrukcijo spodnjih sečil, kot je zaklopka zadnje sečnice (angl. posterior urethral valve, PUV). Pomembno je, da se za zdravljenje odločimo po posvetovanju specialistov različnih strok ter se nato pogovorimo tudi z otrokovimi starši in jim natančno predstavimo možnosti zdravljenja. Odločimo se za interventno radiološko ali kirurško zdravljenje, najpogosteje pa za kombinacijo obeh. Izidi so večinoma dobri, pri hujših prirojenih napakah pa napredovanje kronične ledvične bolezni z zdravljenjem zgolj odložimo. Po zdravljenju je potrebno redno spremljati ledvično funkcijo.
Hemangiomi so benigni žilni tumorji, ki se običajno pojavljajo v obdobju dojenčka, najpogosteje na koži, lahko pa tudi visceralno, predvsem v jetrih. V zadnjem desetletju sta se zaradi boljšega ...patohistološkega in genetskega znanja o hemangiomih poimenovanje in razdelitev sprememb poenotila, čemur sta sledila tudi izboljšanje obravnave in uvedba novih načinov zdravljenja. V prispevku opisujemo jetrne hemangiome, tj. infantilni hemangiom jeter in kongenitalni hemangiom jeter, ki se razlikujeta glede na klinični potek, zaplete in obravnavo. Točna diagnoza in poznavanje poteka bolezni sta pomembna, saj lahko spremembe v redkih primerih povzročajo klinično pomembne težave, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje. V literaturi obstajajo opisi učinkovitega zdravljenja jetrnih hemangiomov s propranololom. Na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike Ljubljana smo v desetletnem obdobju obravnavali 15 novorojenčkov s to diagnozo. Štirje novorojenčki so bili zdravljeni s propranololom; pri treh so po uvedbi zdravljenja klinične težave izzvenele, pri vseh štirih pa je prišlo do postopnega umika hemangioma.
PDF
