Rak neznanega izvora Erika Matos; Snežana Đokić; Srdjan Novaković ...
Onkologija,
06/2024, Letnik:
28, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno ...RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic je genetska bolezen, ki jo uvrščamo v skupino ciliopatij. Vzrok je mutacija v genu PKHD1, ki kodira membransko beljakovino fibrocistin ali poliduktin, ...pomembno za normalno delovanje cilij. Okvara cilij primarno vodi v prizadetost ledvic in hepatobiliarnega trakta. Klinična slika je odvisna od starosti ob pojavu bolezni ter od prevladovanja jetrne ali ledvične bolezni. Specifičnega zdravljenja ne poznamo, zato bolezen zdravimo zgolj simpto-matsko. Bolniki, pri katerih pride do končne ledvične odpovedi, potrebujejo nadomestno zdravljenje.
Zlomi prsno-ledvene hrbtenice (PLH) predstavljajo širok spekter poškodb. Zdravljenje je odvisno od vrste poškodbe, splošnega stanja poškodovanca ter morebitnih pridruženih bolezni hrbtenice. Skupna ...ocena teh dejavnikov narekuje strategijo zdravljenja, ki je zaradi nejasnih in včasih nasprotujočih si podatkov v literaturi nemalokrat težavna. Kljub številnim odprtim vprašanjem pa v mnogih primerih lahko le hitra in usklajena veriga postopkov od začetne oskrbe na terenu do končne rehabilitacije zagotovi dober izid zdravljenja. Prispevek zato predstavi priporočila Vertebrološkega združenja Slovenije za obravnavo bolnikov z zlomom PLH. Zajemajo celotno verigo oskrbe, od oskrbe na terenu in v urgentnem centru do diagnostičnih postopkov in klasifikacije ter kirurškega zdravljenja, končno po do rehabilitacije in ambulantnega spremljanja zdravstvenega stanja poškodovanca. Posebna pozornost se posveča poškodbam z nevrološko prizadetostjo, osteoporotičnim zlomom in zlomom pri ankilozirajočih boleznih hrbtenice, ki so zaradi starajočega se prebivalstva v porastu. Namen priporočil je postaviti minimalne standarde oskrbe zlomov PLH v slovenskem prostoru. Zato priporočila temeljijo na empiričnih znanjih, upoštevajo pa tudi regionalne posebnosti slovenskega prostora.
Izvleček Za uspeh zdravljenja bolnikov s sarkomi je odločilnega pomena prvo zdravljenje, zato naj tumor ostane nedotaknjen. Ključna je napotitev bolnikov v referenčni center za sarkome, kjer naj ...potekata tako diagnostika kot zdravljenje. Prvo operacijo naj opravi sarkomski kirurg v referenčnem centru. Onkološki inštitut Ljubljana edini izpolnjuje pogoje za referenčni center za sarkome mehkih tkiv v Sloveniji. Ortopedska klinika Ljubljana je ob sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana referenčni center za zdravljenje bolnikov s sarkomi kosti. Ob odsotni diagnozi rakave bolezni so za sarkom mehkih tkiv na trupu in udih sumljivi tumorji, ki hitro rastejo in/ali bolijo, vsi tumorji pod fascijo, ne glede na velikost in povrhnji tumorji, večji od 5 cm, v retroperitoneju pa tumorji, ki vsebujejo maščobo. Bolniki s tumorjem sumljivim za sarkom mehkih tkiv oziroma potrjenim sarkomom bodo imeli najboljše možnosti, če bodo napoteni na Onkološki inštitut v Ljubljano. V primeru radiološko ugotovljene lezije sumljive za primaren maligen tumor kosti pa, če bodo napoteni na Ortopedsko kliniko v Ljubljano.
Perioperativni čustveni stres je za bolnika slaba izkušnja, ki ima negativne posledice. Zmanjšamo ga lahko s farmakološkimi ali nefarmakološkimi metodami. Medicinska hipnoza je nefarmakološka metoda, ...ki zmanjša perioperativni stres in bolečino. Hipnosedacija je anestezijska tehnika, pri kateri se medicinska hipnoza uporablja kot dodatek k lokalni ali področni anesteziji ob sedaciji ali analgeziji. Izboljša udobje med posegom, zmanjša občutek tesnobe, bolečine, porabo anksiolitikov in analgetikov, izboljša pogoje za operacijo in skrajša čas okrevanja. Uporablja se le pri določenih kirurških posegih in pri izbranih bolnikih. Multimodalna strategija zdravljenja vključuje tako farmakološke kot nefarmakološke pristope. Medicinska hipnoza se lahko uporablja kot sredstvo, ki učinkovito dopolnjuje perioperativno zdravljenje.
Venska trombembolija (VTE) je pogost zaplet pri bolnikih z rakom. Zdravljenje VTE pri teh bolnikih predstavlja velik izziv, saj je pri bolnikih z rakom dodatno povečano tako tveganje za ...trombembolične zaplete kot tudi tveganje za krvavitve. Predstavili bomo nekaj kliničnih situacij, s katerimi se v klinični praksi pogosto srečamo in predstavljajo dileme pri antikoagulacijskem zdravljenju bolnikov z VTE ter rakom, in sicer ponovitve VTE kljub zdravljenju, pojav trombocitopenije, tumorje osrednjega živčevja, uporabo filtrov v spodnji votli veni, uporabo novih peroralnih antikoagulacijskih zdravil in pojav naključno odkrite VTE.
Deksmedetomidin je učinkovina, ki jo že več kot 10 let uporabljamo za sediranje in analgezijo. Je zelo močan agonist adrenergičnih receptorjev α2. Učinkovit je pri varčevanju z opioidi, tudi pri t. ...i. brezopioidni anesteziji (angl. opioid-free anesthesy, OFA), in okrepi analgezijo. Klinične izkušnje so pokazale, da je učinkovit tudi pri obvladovanju delirija pri bolnikih v enotah za intenzivno terapijo (EIT). Izkazal se je tudi kot odlična alternativa ostalim sedativom in analgetikom, kot sta midazolam in remifentanil. V prispevku predstavljamo primer obvladovanja delirija z deksmedetomidinom pri bolnici v paliativni oskrbi. Opisano področje uporabe je še v veliki meri neraziskano in odpira nove možnosti uporabe deksmedetomidina. Ugotavljamo, da bi deksmedetomidin glede na njegove farmakološke lastnosti lahko uporabljali bolj pogosto kot doslej in se poleg klasičnega dajanja v veno začeli posluževati tudi alternativnih, a še ne priporočenih poti, npr. v nos in pod kožo. Potrebne so nadaljnje raziskave tega področja uporabe deksmedetomidina.
Vnetne revmatične bolezni so heterogena skupina bolezni, ki lahko prizadenejo tudi pljučni intersticij. Tako kot je pogostnost intersticijske pljučne bolezni (IPB) v okviru vnetnih revmatičnih ...bolezni variabilna, je tudi klinična slika zelo raznolika: od omejene nenapredujoče prizadetosti pljučnega intersticija do fulminantno potekajoče življenje ogrožajoče bolezni. Podatki za diagnosticiranje in zdravljenje IPB v sklopu vnetnih revmatičnih bolezni so razmeroma skopi. Temeljno zdravljenje praviloma predstavljajo imunomodulacijska zdravila. Nedavno so se jim pri progresivni pljučni fibrozi pridružili še protifibrotiki. Odločitev pri kom, kdaj in kako intenzivno zdraviti IPB pogosto predstavlja izziv. V prispevku podajamo sklepe multidisciplinarnega posvetovalnega sestanka slovenskih revmatologov in pulmologov, ki po mnenju avtorjev glede na dostopne podatke pomenijo dobro prakso pri obravnavi tovrstnih bolnikov. Osredinjamo se na bolnike s sistemskimi vezivnotkivnimi boleznimi in revmatoidnim artritisom.
Priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom Planinšek Ručigaj, Tanja; Kozak, Matija; Slana, Ana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
09/2018, Letnik:
87, Številka:
7-8
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom. Prikazana je klinična slika, diagnosticiranje in različni načini obravnave.