Uvod: Pitje alkoholnih pijač je med mladostniki v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem. Največ mladih pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. Namen raziskave je bil ...predstaviti uživanje alkohola med študenti zdravstvene nege, ki je tudi sicer vse pogostejši problem v sodobnem načinu življenja. Metode: Anketiranje je potekalo v prvi polovici leta 2015 med študenti rednega študija zdravstvene nege 1. stopnje. V raziskavi je sodelovalo 217 študentov. Uporabljeno je bilo priložnostno vzorčenje. Uporabili smo osnovno deskriptivno statistiko in kvantitativno raziskovalno metodologijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Rezultati: Med anketiranimi se je v izbiri najpogostejših alkoholnih pijač pokazala statistično pomembna razlika (p = 0,000) glede na spol, saj moški posegajo bolj po pivu, ženske bolj po žganih pijačah. Prav tako je razlika po spolu prisotna v opitosti, saj so bili moški v zadnjih 30 dneh pred anketiranjem statistično značilno bolj pogosto opiti kot ženske (p = 0,000). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da več kot polovica anketiranih študentov zdravstvene nege tvegano pije alkoholne pijače. Raziskava nakazuje, da bolj tvegano pijejo študenti moškega spola. Pridobljeni podatki nakazujejo potrebo po obsežnejši raziskavi o uživanju alkohola med slovenskimi študenti.
Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi ...znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Many international organisms have warned of the increased consumption of cannabis and its extensive use by adolescents. This study is one of the first with the aim of analyzing the role of ability ...and trait emotional intelligence, based on the model of Mayer and Salovey with regards to the consumption of cannabis by adolescents. The study participants were 799 Spanish nationals aged 12 to 16. They were administered a self-report on trait emotional intelligence (EI), a test of maximum EI performance and were asked about their habits relating to cannabis consumption. This cross-sectional study used a quantitative, correlational methodology. The main results obtained from the regression analysis once gender, age and context of residence were controlled for, revealed negative associations between the factors of understanding and emotional repair of trait EI and the cannabis consumption variables, in contrast to emotional attention. On the other hand, with regards to ability EI, the factors of perception and facilitation were inversely associated with cannabis consumption in adolescents. The results suggest that both trait and ability EI are complementary constructs that help to explain cannabis consumption during this life stage. These findings offer empirical evidence that may help guide clinical and educational interventions focused on prevention of consumption during this period. Key Words: Emotional intelligence; self-report; performance test; cannabis; adolescence. Diversos organismos internacionales alertan sobre el incremento de consumo de cannabis y de su uso extendido entre los adolescentes. El presente estudio ha sido uno de los primeros con el objetivo de analizar el papel de la inteligencia emocional rasgo y habilidad, basada en el modelo de Mayer y Salovey, en relación al consumo de cannabis en adolescentes. En este estudio participaron 799 jóvenes españoles con edades comprendidas entre los 12 y los 16 años. Se administró un autoinforme de inteligencia emocional (IE) rasgo, un test de rendimiento máximo de IE y se preguntó sobre los hábitos relacionados con el consumo de cannabis. Este estudio de tipo transversal se llevó a cabo a través de una metodología de corte cuantitativo y de tipo correlacional. Los principales resultados obtenidos mediante los análisis de regresión una vez controlados el género, la edad y el contexto de centro, revelaron asociaciones negativas entre los factores de comprensión y reparación emocional de la IE rasgo y las variables de consumo de cannabis, al contrario que la atención emocional. Por otro lado, en relación con la IE habilidad, los factores de percepción y facilitación se asociaron de manera inversa al consumo de cannabis en los adolescentes. Los resultados de este estudio sugieren que tanto la IE rasgo como la IE habilidad son constructos complementarios que ayudan a explicar el consumo de cannabis. Estos hallazgos proporcionan evidencias empíricas que podrían orientar intervenciones clínicas y educativas enfocadas a la prevención del consumo en esta etapa. Palabas clave. Inteligencia emocional; autoinforme; test de rendimiento máximo; cannabis; adolescencia.
La agresividad se ha reconocido como prevalente en la poblacion adolescente, debido a su caracter impulsivo y de inestabilidad emocional, que tambien caracteriza a la adolescencia. Ello lleva a la ...necesidad de conocer la frecuencia y la relacion de los factores de riesgo de la agresividad en poblacion adolescente, explorando sus diferencias segun sexo. Asi, esta investigacion de enfoque cuantitativo, diseno no experimental, transversal de alcance correlacional, estudio la presencia y las relaciones entre la agresividad y sus factores de riesgo en 212 mujeres y 188 hombres adolescentes, entre 12 y 17 anos de edad. Para lo cual, se aplico una ficha de valoracion de factores de riesgo y el cuestionario de agresividad premeditada e impulsiva (CAPI-A). Los hallazgos muestran mayor prevalencia de agresividad impulsiva, y la presencia de mas relaciones con factores de riesgo en mujeres respecto a los hombres. Los factores de riesgos relevantes en las mujeres son las actitudes hacia la norma, la percepcion sobre la agresividad y los sentimientos; en los hombres, las conductas de riesgo y los sentimientos. Esto resulta de utilidad para la comprension de la agresividad como pauta comportamental, y el diseno de intervenciones preventivas de la agresividad y sus consecuencias.
PDF
