Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem ...obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji. Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.
Uvod: Novoizšolanim medicinskim sestram in babicam je mnogo šol po svetu podeljevalo značko za nošenje na njihovi uniformi. Značke so različno poimenovane: šolske, sestrske, babiške ali diplomske ...značke. Cilj zgodovinske raziskave, katere namen je ohraniti védenje o tej naši kulturni dediščini, je bil ugotoviti, katere slovenske zdravstvene šole so značke podeljevale in kakšne so le-te bile.
Metode: Pisnih virov o tej temi skoraj ni, zato je bilo opravljenih 346 intervjujev z upokojenimi in aktivnimi medicinskimi sestrami, babicami, otroškimi negovalkami ali njihovimi svojci. Značke, ki jih še hranijo, so bile dokumentirane s fotografiranjem. Zbranih je bilo tudi nekaj arhivskih fotografij, na katerih je nošenje značk na uniformah dobro vidno. Raziskava je potekala od junija 2013 do decembra 2016.
Rezultati: V Sloveniji so vse nekdanje šole za medicinske sestre, babice in otroške negovalke vsem ob uspešno zaključenem šolanju poleg listine podelile tudi značko šole. Prve značke so bile podeljene leta 1925. Po reformi srednjega šolstva (1981/82) značk niso več podeljevali. Dokumentiranih je pet značk z različnimi simbolnimi motivi in njihove številne variante zaradi preimenovanja šol. Nekaj manj kot petina (19 %) intervjuvanih svojo značko še hrani.
Diskusija in zaključek: Značke so dokaz nastanka in razvoja zdravstvenih šol in so del slovenske zgodovine zdravstvene nege. Svoje mesto bi morale najti v muzeju, morda tudi v samostojnem muzeju zdravstvene nege, v kakršnih so hranjene drugod po svetu.
Prispevek predstavlja zna.ilnosti in uporabnost akcijskega raziskovanja lastne prakse kot dejavnika profesionalnega razvoja babic in medicinskih sester. Raziskava temelji na empiri.nem anketnem ...raziskovalnem pristopu in kvantitativni metodologiji. Podatki so obdelani na ravni deskriptivne statistike, pri .emer je pri ugotavljanju statisti.no zna.ilnih razlik uporabljen preizkus Ô2. Rezultati so pokazali, da ve. kot polovica anketiranih nima izku.enj z raziskovanjem lastne delovne prakse in da jih pri raziskovanju najbolj ovira dejavnik pomanjkanja usposabljanj za razli.ne vrste raziskovanj, v katerih bi re.evali probleme iz lastne delovne prakse. Rezultati, .e posebej pri babicah, so pokazali na pomembnost intenzivnej.ega sodelovanja z delodajalci v izobra.evalnem procesu, pridobivanja izku.enj v delovnem okolju in njihovega vklju.evanja v raziskovalno dejavnost .e med .tudijem. Spoznanja na.e raziskave so prispevala k ve.jemu zavedanju o pomembnosti akcijskega raziskovanja in raziskovalne dejavnosti nasploh v izobra.evalnem procesu in programih, ki izobra.ujejo za poklice v zdravstvu.
Uvod. Zdravstvena pismenost je ključna determinanta zdravja žensk in otrok, ki ima ogromne posledice tudi na zdravje družbe. Dokazi iz epidemioloških, kliničnih in eksperimentalnih študij kažejo, da ...nezdravi življenjski slogi ter tvegano vedenje staršev pred zanositvijo in med nosečnostjo vplivajo na etiologijo različnih zdravstvenih okvar. Zmanjševanje dejavnikov tveganja, skrb za fizično dobro počutje, spremljanje fizioloških markerjev ter priprava na porod, dojenje in nego novorojenčka bi morali biti glavna odgovornost staršev v predporodnem obdobju.
Background. Health literacy is a critical determinant of women’s and children’s health and therefore has immense consequences for the health of society as well. Evidence from epidemiological, ...clinical and experimental studies indicates that unhealthy lifestyles and risky behavioural habits of parents before conception and during pregnancy influence the etiology of various health defects. Decreasing primary risk factors, practicing physical wellness, monitoring physiological markers and preparing for labour, breastfeeding and newborn care should be the main parental responsibilities during the prenatal period.
Methods. Our study focused on specifying the main determinants of health literacy among 360 pregnant Czech women by using an anonymous questionnaire and selected anthropometric data of mothers. The criteria for study participation produced a sample representing 1.41% of Czech women in labour during a given 2012 reference period.
Results. Despite quite adequate knowledge of both risks and supporting factors for pregnancy and foetal development, the lifestyles of a majority of the women surveyed were far from optimum: only 30% reported good dietary and physical activity habits, 24% were active or passive smokers and one third of the women occasionally drank alcohol, more often among those who were university educated.
Conclusion. Our results have confirmed previously published data noting that health literacy and a healthier lifestyle of pregnant women are associated with a higher level of education (except for alcohol drinking) and with contact with a midwife (in some examined parameters) in prenatal courses
Uvod. Zdravstvena pismenost je ključna determinanta zdravja žensk in otrok, ki ima ogromne posledice tudi na zdravje družbe. Dokazi iz epidemioloških, kliničnih in eksperimentalnih študij kažejo, da nezdravi življenjski slogi ter tvegano vedenje staršev pred zanositvijo in med nosečnostjo vplivajo na etiologijo različnih zdravstvenih okvar. Zmanjševanje dejavnikov tveganja, skrb za fizično dobro počutje, spremljanje fizioloških markerjev ter priprava na porod, dojenje in nego novorojenčka bi morali biti glavna odgovornost staršev v predporodnem obdobju.
Metode. Naša študija je bila namenjena določitvi glavnih determinant zdravstvene pismenosti med 360 češkimi nosečnicami s pomočjo anonimnega vprašalnika in izbranih antropometričnih podatkov o materah. Na podlagi meril za sodelovanje v študiji je bil izbran vzorec, ki je predstavljal 1,41 % nosečih žensk na Češkem v zadevnem obdobju leta 2012. Rezultati. Kljub dokaj dobremu poznavanju tveganj in podpornih dejavnikov za nosečnost in razvoj zarodka so se življenjski slogi večine žensk, vključenih v raziskavo, močno razlikovali od optimalnih: samo 30 % jih je poročalo o dobrih prehranskih navadah in telesni aktivnosti, 24 % je bilo aktivnih ali pasivnih kadilk, ena tretjina žensk je občasno pila alkohol, pogosteje univerzitetno izobražene.
Zaključki. Naši rezultati so potrdili predhodno objavljene podatke, ki kažejo, da sta zdravstvena pismenost in bolj zdrav življenjski slog nosečnic povezana z višjo stopnjo izobrazbe (razen pitja alkohola) in stikom z babico (pri nekaterih proučenih parametrih) na predporodnih tečajih
Z vstopom v Evropsko unijo bo potrebnih veliko prilagoditev na področju javnega sektorja. Spremembe bodo zajele tudi izobraževanje diplomiranih babic in diplomiranih babičarjev. Upoštevati bomo ...morali t.i. sektorske direktive, ki jih EU predpisuje za teoretično in praktično usposabljanje babic. Izobraževanje in praksa babic se v evropskih državah precej razlikujeta, obstaja pa skupen cilj, kar je bilo razvidno na konferenci »Revitalizing Midwifery« in poročilo s katere je predstavljeno v drugem delu članka.
First The contract is for the execution Koczargi pumping zone in Koczargi old village Stare Babice. The scope of the contract includes: a) Execution of a building with an attic storey business. The ...building has a basement jednoprzestrzenne of technological pipelines and fittings. In the basement there are such facilities as the generator room, electrical room, duty office and toilet. The building is equipped with a mechanical ventilation system with supply and exhaust with electric heating. The ground level of the world of technical devices. The entire roof covered wielospadowym. - A building area of ??77.7 msup 2, - 108.7 msup 2 usable area, - The total area of ??149.7 msup 2, - 890 msup 3 capacity building. b) Implementation of the expansion chamber dimensions in plan 2m x 2m. Chamber wall height of 2.5 m c) Implementation of the chamber air deriving designed as an object underground chamber - Ventricular internal dimensions 2.47 x3, 5 m each.
Članek opisuje 250-letno zgodovino Babiške šole v Ljubljani ter njen pomen na zdravstveno-vzgojnem in pedagoškem področju. Izpostavljena je njena vloga pri ustvarjanju ginekološko-porodniške doktrine ...in terminologije do ustanovitve popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (1945) in njen vpliv na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji. Opisano je delo pomembnejših učiteljev oziroma profesorjev porodništva na Babiški šoli v Ljubljani, ki so s svojim znanjem porodništva in tedanje splošne medicine presegli okvir Ljubljane in ljubljanske Babiške šole ter vplivali na razvoj porodništva in medicine v Evropi. Prikazan je razvoj in trajanje šolanja babic v posameznih obdobjih ter prehod na program reguliranega poklica diplomirane babice, predpisanega v Evropski uniji. Navedeni so podatki o številu izšolanih babic za posamezna obdobja: od leta 1857, ko so na voljo zanesljivi podatki, do leta 1984 (2630 babic) in od leta 1996 do leta 2003 (108 diplomiranih babic po visokošolskem strokovnem študijskem programu).
PDF
