La communauté internationale prétend freiner la perte de biodiversité et maintenir les services rendus par les écosystèmes. Ces termes à la mode expriment-ils une nouvelle façon de concevoir la ...nature ? L’auteur analyse l’évolution des idées depuis le début du xxe siècle, où l’on se préoccupait de protéger la nature, jusqu’à nos jours, où il est question de gérer la biodiversité. Les bouleversements récents dans la façon dont les sciences appréhendent la nature mettent en évidence un renouvellement de paradigme. L’idée d’équilibre naturel a longtemps prévalu en écologie. Aujourd’hui, s’impose celle de changement permanent, qui appelle une réflexion éthique : comment repenser les valeurs qui fondent les relations homme-nature, sachant que la biodiversité s’inscrit dans une trajectoire ? Dans un contexte marqué par de nouveaux repères conceptuels et par l’urgence des prises de décision, les scientifiques se trouvent de plus en plus impliqués dans la mise en oeuvre de projets qui inscrivent une biodiversité « choisie » dans leurs objectifs. L’auteur ouvre la réflexion sur l’évolution qui en résulte nécessairement dans la pratique du métier de chercheur.
Biotska raznovrstnost v kmetijstvu (BRK) vključuje dele biotske raznovrstnosti, povezane s kmetijstvom in pridobivanjem hrane, med katerimi imajo poseben pomen genski viri. Temeljna izhodišča pravne ...ureditve varstva okolja in ohranjanja naravne dediščine so zapisani v Ustavi Republike Slovenije. V Sloveniji imamo celosten pristop urejanja pravnega varstva okolja, pri katerem je na samem vrhu celostni Zakon o varstvu okolja. Pod njim so posamezni zakoni, ki razčlenjujejo njegove določbe ter jih prilagajajo posebnostim varstvenega področja. Na področju varstva biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot imamo Zakon o ohranjanju narave (ZON). Analiza je pokazala, da Zakon ne obravnava kmetijske biotske raznovrstnosti ter da se je njeno varstvo oblikovalo znotraj kmetijske zakonodaje, neodvisno od okoljske. V predpisih obeh se uporabljata neodvisni vrednostni lestvici naravnih dobrin (naravne vrednote oz. avtohtone sorte in pasme), ki nista povezani v logično celoto. Vključevanje varstva biotske raznovrstnosti v kmetijstvu v sistem okoljske zakonodaje bi bilo mogoče s spremembo ZON, in sicer z določilom o prenosu pristojnosti za agrobiodiverziteto na kmetijsko zakonodajo. Ustrezna povezava med okoljsko in kmetijsko zakonodajo na področju varstva genskih virov v kmetijstvu bi bila smiselna uporaba statusa naravne vrednote za tiste dele BRK, ki imajo za Slovenijo določeno kulturno, zgodovinsko in/ali znanstveno vrednost.
Regionalni pristop temelji na upoštevanju fizičnih, družbenih ter ekonomskih značilnosti pokrajine kar je osnova za celovito načrtovanje razvoja. Primer Slovensko Sredozemlje in trajnostni ravoj kaže ...pristop vključevanja javnosti v priprave načrta upravljanja z obalo. Ta proces narekuje iskanje novih oblik posredovanja ključnih vsebin zainteresiranim javnostim kar terja tudi njihovo dejavno opredelitev do različnih.