Članek predstavlja analizo fokusne skupine, ki je bila marca letos izvedena v občini Ajdovščina v okviru projekta Old Guys Say Yes to Community. V projektu z evropskimi partnerji ugotavljamo ...vključenost starejših odraslih (zlasti moških 60+) v prakse skupnosti in skupnosti prakse, v članku pa analiziramo, kako udeleženci fokusne skupine iz Ajdovščine opažajo in razumejo vključevanje starejših odraslih v svojem okolju ter kje vidijo ovire in možnosti za večjo vključenost moških 60+ v tovrstne prakse. Z metodo odprtega kodiranja in identificiranjem preliminarnih tematskih kategorij ter prek selektivnega kodiranja in sintetiziranja konceptualnih kategorij je bilo ugotovljeno, da so udeleženci fokusne skupine svoje družbeno okolje opredeljevali prek socioloških vidikov in societalnih vrednot, najranljivejših populacij (kamor so prištevali tudi starejše odrasle) in preživetvenih strategij ter ustvarjalnosti kot prispevka starejših občanov k razvoju skupnosti. Izzive in vizije za kakovostno in dostojno življenje starejših odraslih so oprli zlasti na varstvo in skrbstvo, medtem ko so možnosti za skupnosti prakse videli v raznolikih že obstoječih in drugih izobraževalnih in učnih programih, informiranju in ozaveščanju o njih ter premišljanju o nadomestnih aktivnostih za vključevanje moških (60+) v družbeno življenje. Poudarjeni so bili še vloga ozaveščanja moških o pomenu iskanja novih družbenih okolij že v procesu upokojevanja, pripravljenost za prenos dobrih praks v svoje lokalno okolje itn. Ugotovitve analize fokusne skupine so relevantne za nadaljnje raziskovanje vključenosti starejših moških v skupnost v Sloveniji in Evropi, kjer se tovrstni razmisleki šele vzpostavljajo.
In December 2004, the massive Indian Ocean Tsunami hit the coastal areas of Sri Lanka causing a devastating impact on the lives of people. National and International humanitarian aid received in the ...aftermath was unprecedented. Among this was a team of professors and students from the faculty of Social Work, University of Ljubljana, Slovenia, who conducted a summer camp as a social work practice project together with Sri Lankan undergraduates. The objective was to initiate a project for support based on an action research model adopting a short-term design built upon a needs assessment. While critically looking at the process of international support in the context of country's long history of state welfare and community support systems, the paper also focuses on one major lapse among others, negligence of people's needs during disaster interventions. The paper attempts to view this situation in relation to the absence of an established social work profession in the country and examines the applicability of an international framework and concepts of social work in developing academic and professional social work in a context as diverse as Sri Lanka.
How moving beyond GDP will improve well-being and sustainability Never before in human history have we produced so much data, and this empirical revolution has shaped economic research and policy ...profoundly. But are we measuring, and thus managing, the right things--those that will help us solve the real social, economic, political, and environmental challenges of the twenty-first century? In Measuring Tomorrow, Eloi Laurent argues that we need to move away from narrowly useful metrics such as gross domestic product and instead use broader ones that aim at well-being, resilience, and sustainability. By doing so, countries will be able to shift their focus away from infinite and unrealistic growth and toward social justice and quality of life for their citizens. The time has come for these broader metrics to become more than just descriptive, Laurent argues; applied carefully by private and public decision makers, they can foster genuine progress. He begins by taking stock of the booming field of well-being and sustainability indicators, and explains the insights that the best of these can offer. He then shows how these indicators can be used to develop new policies, from the local to the global. An essential resource for scholars, students, and policymakers, Measuring Tomorrow covers all aspects of well-being--including health, education, and the environment--and incorporates a broad range of data and fascinating case studies from around the world: not just the United States and Europe but also China, Africa, the Middle East, and India.
V članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerdà, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo ...pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdàjev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdàja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot »urbanizem«. V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerdà oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvoja širitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdàjevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenij.
Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji ...zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne,urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerihželimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev jebila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero soznačilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin.
PDF
