Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica ...dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Zdi se, da je prevladujoči pristop h kariernemu in zaposlitvenemu svetovanju v Sloveniji pristop socialne učinkovitosti, za katerega se izkazuje, da je preveč enostranski. Delavnica »Drugače« ...udeležence nagovarja predvsem prek pristopov osebnega razvoja (vključno s konstruktivizmom) in socialnega rekonstruktivizma. Naslanja se na sodobna znanstvena in strokovna dognanja: novejše teorije motivacije, vključitev ustvarjalnosti posameznika v proces kariernega svetovanja, časovne perspektive, kreiranje lastnega življenja, pomen čustev. Udeleženci se je udeležujejo z veseljem, svetovalci jo radi vodijo. Udeleženci bolje spoznajo sami sebe in naredijo nekatere transformacije v svojih stališčih, doživljanju, prepričanjih in aktivnostih.
Prvi koraki raziskovalnega dela so bili usmerjeni v epistemoloska vprasanja. Na zacetku se je namrec v akademskih krogih gledalo na didakticno dejavnost in na druge s pedagoskim delom povezane ...discipline le kot na nekaksno poucevanje prakticnih uciteljskih vescin, ki jih dober strokovnjak samoumevno obvlada tudi brez posebnega »treninga«.7 Velik del raziskovalnih naporov v zacetnih letih je bil zato namenjen preseganju teh stereotipov ob iskanju odgovorov na temeljna vprasanja, ali je didaktika knjizevnosti res samo »prakticen« podaljsek literarne vede, ali in pod kaksnimi pogoji pa je lahko pouk knjizevnosti predmet znanstvenega raziskovanja, na katere temelje to raziskovanje postaviti, v katere smeri iskati odgovore, da bodo imeli teoreticno tehtnost in prakticno uporabnost. Prebijanje skozi ta vprasanja je potekalo ob preucevanju razpolozljivih temeljnih domacih in tujih virov (npr. Bezjak 1906, Jurgen KREFT1982, Dragutin ROSANDIC 1986) in pripeljalo k ugotovitvi, da podrocje raziskovanja ni enako niti predmetu literarnih niti pedagoskih ved. Podrocje raziskovanja literarne didaktike je namrec pouk kot proces dejavnega spoznavanja knjizevnosti, v katerem je poleg knjizevnosti potrebno razumeti tudi kognitivne procese v njenem sprejemniku (ucencu) in pedagosko vlogo njenega razlagalca (ucitelja). Za raziskovanje dinamike tega procesa je zatorej potrebno posegati tako po instrumentariju tistih pedagoskih ved, ki razlagajo kognitivne procese in druzbene dejavnike v izobrazevanju (npr. David KOLB 1984, Marentic Pozarnik 2000), kakor tudi po tistih disciplinah, ki se ukvarjajo z bistvom, obstojem, razvrscanjem in sprejemanjem literature (med novejsimi npr. Tomo VIRK 1991, Juvan 2000, 2006, Marjan DOVIC 2004, Meta GROSMAN 2004, Perenic 2010 ...). Raziskovalnemu podrocju didaktike knjizevnosti se je potemtakem mogoce priblizati zgolj interdisciplinarno. To dela vedo po eni strani samostojno, po drugi pa v mnogocem odvisno od obeh izhodiscnih sklopov znanstvenih disciplin, zaradi cesar so v oceni »krovnega« podrocja pogosto razlike.8 Prvo usmeritev smo (zaradi prevladujoce utemeljenosti na procesih ucenceve literarne recepcije) poimenovali recepcijska didaktika knjizevnosti. V njej je pouk knjizevnosti »osredinjen na ucenca« (Grosman, 2004) in razumljen predvsem kot razvijanje recepcijske sposobnosti ob branju posameznih in po meri ucenca izbranih literarnih besedil. Pri takem pouku »gre preprosto za to, da bo clovek rad bral, da bo cenil literaturo, da mu bo branje vir estetskega in vsestranskega uzitka, skratka, da mu bo ukvarjanje z literaturo vir ugodja.« (Kordigel 1995/96: 27). Kontekstna dejstva so nezazelena faktografija: »Izbor besedil torej ne izhaja vec iz literarnozgodovinskega opredeljevanja pomena kakega besedila ... ucitelj pa ne posreduje vec tuje ucenosti v zelji po doseganju cim vecje literarne razgledanosti ucencev« (Saksida 2003: 104). Oziroma: »Pouk branja in dejansko spodbujanje in usvajanje bralne zmoznosti terjata izredno intenzivno in dolgotrajno delo z besedili ..., zato pri tako naravnanem pouku navadno ne bi smeli izgubljati casa s prekomernimi podatki iz literarne zgodovine in imeni avtorjev« (Grosman 2004: 136). Tako so v sistemu solske interpretacije posebej poudarjeni uspesna motivacija, dozivljajski pogovor ter druge oblike opisnega in ustvarjalnega izrazanja ucencev (pisanje, likovno ustvarjanje, uprizarjanje, uglasbitve, multimedijski projekti z uporabo racunalniske tehnologije). Opisana didakticna nacela je po drugi strani ves cas spremljal dvom, ali je taka, sicer sodobnim pedagoskim trendom ustrezajoca komunikacija z literaturo v celoti zadovoljiva. Ali Cuderman bo ob njej intelektualno rastoci sprejemnik, posebno gimnazijec - bodoci izobrazenec - imel priloznost razumeti literaturo tudi kot sooblikovalko druzbene identitete posameznika, kot temelj za razumevanje »niza znacilnih simptomov« kulturne zgodovine, kulturni kapital itd.14 Zato se je postopoma oblikovala tudi druga literarnodidakticna usmeritev, imenovana zaradi opiranja na sistemske teorije literature sistemska didaktika knjizevnosti. V tej se pouk literature pojmuje kot spoznavanje teksta v kontekstu,15 z namenom, »da bi ucenec rad bral in tudi znal brati razlicne zvrsti in vrste leposlovja in da bi imel do te vrste umetniskega ustvarjanja pozitivno vrednostno razmerje« (Krakar Vogel 1995/96: 52). Pogoj za razvito bralno in knjizevno kulturo na visji ravni, kjer je literarna vzgoja hkrati sistematicen prispevek k razvoju sirse, cezpredmetne kulturne zavesti,16 je zato se literarna razgledanost (Krakar Vogel 2004). Ta pa raste tako iz motiviranega branja posameznih literarnih besedil kakor iz poznavanja in razumevanja dejavnikov konteksta. Literarna razgledanost nudi ucencu referencni okvir za ustvarjanje predstav o povezanosti posameznega v sklop sirsega literarnega, druzbeno-, kulturno-in duhovnozgodovinskega dogajanja ter za priklic informacij pri novem branju in refleksiji novih literarno-kulturnih pojavov (po Krakar Vogel, Blazic 2012). Zato je solska interpretacija zastavljena tako, da prek dozivljajsko problemske obravnave posameznih besedil (kaj in kako je napisano) vodi ucence k umescanju prebranih posameznih besedil v kontekst oz. v literarni sistem. Dolgoletna nacrtna opazovanja knjizevnega pouka v osnovnih in srednjih solah kazejo, da so sposobni tudi kakovostnega poucevanja knjizevnosti in da to radi delajo. Tako uspesno motivirajo ucence za sprejemanje knjizevnosti in vzbujajo pri njih zadovoljiv akcijski interes. Hkrati pa tako opazovanje kot vrsta dodatnih raziskav18 pove, da ucinki dela uciteljev ne segajo dalec izven ucilnice. Pri pouku dosezeni akcijski interes ucencev se v zelo majhni meri pretvarja v trajnega, izrazenega npr. v potrebi po prostocasnem branju (umetnisko zahtevne) literature ali v trajnem spremljanju literarno kulturnega dogajanja zunaj knjizevnega pouka. Vzroke za nizko bralno in knjizevno kulturo javnost kaj rada naprti pouku knjizevnosti. A zdi se, da niso tako preprosti, saj bi bili sicer ob motiviranih uciteljih in raziskovalnih potencialih bolj neposredno resljivi. Gotovo je tudi v »duhu casa«, kot npr. zaznava Marko Juvan, da so se »ob knjizevnosti razmahnila nova obcila ..., ki sicer niso zamenjala, so pa zasvojila mnozice njenih naslovnikov«, da je predvsem branje elitne, kanonicne literature ze lep cas zgolj »stvar ucnih obveznosti«, da »literatura tudi v razvitih zahodnih druzbah v zadnjem casu izgublja vlogo 'kulturnega kapitala'« (Juvan 2006: 14), saj ljudem kot dokaz usposobljenosti za druzbeno napredovanje in konkurencnost zadostujejo pragmaticna znanja, kar ima za posledico tudi »marginalizacijo knjizevnega pouka na racun funkcionalnega jezikovnega opismenjevanja« (prav tam: 15).
V zadnji dobri četrtini stoletja se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani didaktika književnosti tudi formalno konstituirala kot visokošolski predmet. Podajamo kratek pregled epistemoloških in ...vsebinskih vprašanj, s katerimi se ukvarja od začetkov do danes, in problemske sklope, ki so jih obdelali s katedre izvirajoči raziskovalci v svojih publikacijah. Akademska didaktika književnosti ima svojo predakademsko fazo, ki jo sestavljajo teoretične in aplikativne reŽfleksije praktikov v 19. in 20 stoletju. Na te se je mogla opreti tudi sodobna didaktika književnosti kot visokošolska raziskovalna disciplina od 80. let 20. stoletja naprej.
Zavarovana območja narave so kronski dragulj vsega naravovarstvenega dela, ustrezno varovanje pa je možno le s primernim upravljanjem zavarovanih območij. Upravljavskih nalog je v Triglavskem ...narodnem parku glede na pestrost in raznolikost alpskega prostora veliko, urejanje parka za obiskovalce je le ena od pomembnih upravljavskih nalog. V drugem delu prispevka govorimo prav o upravljavskih pristopih in stanju na terenu pri urejanju parka za obiskovalce.
Prispevek prikazuje pomen mentorjev praktičnega uposabljanja, predvsem njihovo mentorstvo študentom v različnih delovnih organizacijah. Predstavljen je del izobraževanja mentorjev s seminarja za ...mentorje/ice praktičnega usposabljanja študentov na I. in II stopnji študijskih programov Univerze v Ljubljani. Prikazuje stanje in potrebe mentorjev po izobraževanju na področju praktičnega usposabljanja študentom na podlagi analize anketnega vprašalnika za omenjene mentorje. Opisane so pravne osnove za področje praktičnega usposabljanja, od načel do razlik v ciljih praktičnega usposabljanja glede na posamezno strokovno področje in glede na novosti po zahtevah bolonjske prenove. Spoznamo pomen medsebojne povezanosti mentorja s fakultete (koordinator mentor), mentorja v delovni organizaciji (zunanji ali licencirani mentor) in študenta ter njihove vloge, kot tudi pomen bolj načrtnega praktičnega usposabljanja študentov po zahtevah bolonjske prenove študijskih programov na Univerzi v Ljubljani.
V prispevku je predstavljen strateški položaj Ljubljane kot državne prestolnice Republike Slovenije na evropski ravni (ravni EU), evropski makroregionalni, državni in regionalni ravni. Označujejo ga ...številne prednosti in priložnosti ter tudi slabosti in pomanjkljivosti. Osrednje področje obravnave so značilnosti na področju razvoja poselitve in prometne infrastrukture. Kot pomembne so izpostavljene tudi institucionalno-organizacijske značilnosti oz. upravljalske zmožnosti upravljalskih struktur v Ljubljani pri izkoriščanju ugotovljenih prednosti in priložnosti ter odpravljanju slabosti in nevarnosti. V nadaljevanju je podan predlog vizije ter splošnih in konkretnih ciljev razvoja Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh. To je možen strateški razvojni okvir, ki lahko koristi Ljubljani pri vmeščanju v predlagane nacionalne in evropske velike razvojne projekte.
Izhodišče: Proces oblikovanja kombinacije medicinskega izobraževanja s humanističnim osebnostnim razvojem je stalnica medicinskih fakultet na splošno. Medicinska fakulteta v Ljubljani je pred kratkim ...uvedla tutorski sistem. Mentorjem in tutorjem je bila ponujena delavnica na temo samorefleksivnosti in spoprijemanja s stresom kot ena izmed dejavnosti v smeri razvoja kadrov in fakultete. Metoda: Vsi udeleženci so bili prostovoljci, ki so bili motivirani za nadaljnji razvoj svojih učiteljskih in tutorskih znanj ter veščin. Delavnica je temeljila na zaporedju faz (opredelitev ciljnega in registracija obstoječega stanja, zaporedje intervencij, uresničitev in evalvacija sprememb), ki so bile usklajene - pertinentne z osnovnim ciljem delavnic: spoznati, izkusiti in obravnavati samorefleksivnost in spoprijemanje s stresom kot dva nujna, splošna in bistvena dejavnika funkcionalnih, osebnih in skupinskih sprememb. Delavnica je zajela teme v povezavi z refleksivno komunikacijo, s spreminjanjem mikrosocialnih sistemov, z analizo položaja moči in njene aplikacije tutorja/mentorja, različnimi učnimi stili, motivacijo za učenje ter z zmožnostjo obvladovanja stresa. Dejavnost je temeljila na sistemskih principih učenja s sooblikovanjem udeležencev. Rezultati: Način dela je spodbujal radovednost tutorjev za različne probleme in izzive v povezavi s študijem pri študentih medicine, tj. z njihovimi individualnimi zmožnostmi in kompetencami za učenje in njihovo zaznavo ovir za uspešen študij. Delavnica je pri tem upoštevala pluralni princip ekvifinalnosti - da je mogoče priti do istega cilja po različnih poteh učenja. Uvajala je načelo preobrazbe implicitnega znanja v eksplicitne principe oz. vodila za učinkovito akcijo. Ob tem je izzvala utrjene in avtomatizirane kognitivne vzorce razmišljanja
Background: How to shape medical education to combine professional knowledge with humanistic personal development is a never-ending process for medical schools in general. The Medical School of the University Ljubljana has been introducing a tutor system recently. Workshops promoting self-reflexivity and coping with stress have been offered for tutors and mentors as a kind of faculty and personnel development initiative. Method: The participants were all volunteers, motivated by further development of their teaching and tutorial skills. The workshop was based on a sequence of phases (the definition of the target and of the existing state, the sequence of interventions, implementation and an evaluation of the changes) that were pertinent to the basic goal of the workshops: to recognize, experience and apply self reflexivity and coping with stress as two urgent, general and essential factors for functional personal and group change. The workshop covered themes connecting the following issues: reflexive communication, introducing changes into systems, power position and the use of power by the tutor/mentor, understanding different individual learning styles and the motivation for learning. The workshops are based on a systemic type of learning with the co-creation of the participants. Results: The workshop supported the tutors' reflective curiosity about medical students by discovering individual strengths, by identifying obstacles in the learning process and by the pluralistic idea of equifinality - achieving the same goal in different ways. The workshop tried to translate implicit knowledge into explicit principles and to challenge identified automatic cognitive repetitive patterns in the experiential part of workshop with designated exercises
Kar štirje izrazi so na voljo za podobna prizadevanja oziroma metoda izobraževanja, ki poveča učinkovitost izobraževanja odraslih !judi. V prispevku avtorici utemeljita prevod izraza »learning ...contract« v dogovor o samoizobraževanju kot metoda v izobraževanju odraslih, ki so jo zaceli pogosteje tudi v institucijah za formalno izobraževanje uporabljati v ZDA že okoli leta 1970. V času vseživljenjskega učenja, ko naj bi se vsakdo znal tudi uspešno učiti iz najrazličnejših virov, je se toliko pomembnejše, da znamo svoje izobraževanje načrtovati. Te kompetence razvija ravno metoda dogovora 0 samoizobraževanju, ki je že osvojila uspešna učeča se podjetja, počasi pa si utira pot tudi v forma/no izobraževanje. Dogovor o samoizobraževanju je pisni dogovor med najmanj dvema osebama, kjer bo ena oseba svetovala, druga pa se bo samoizobraževala. Kako pripravimo dogovor in kdo je odgovoren za njegovo pripravo in izpeljavo? Z dogovorom o samoizobraževanju (Sf) v pisni obliki pojasnimo cilje, tehnike, strategije in načina evalvacije izobraževalnega procesa. Hkrati pa izobraževanje tudi časovno opredelimo. Je močno motivacijsko sredstvo, ker izhaja iz potreb osebe, prilagajamo ga interesom in učnemu slogu osebe. Predvsem je to primerna metoda za pridobivanje kompetenc, za terensko delo in izkustveno učenje na delovnem mestu. Dogovor je zelo primeren in učinkovit tudi za samostojen akademski študij, se posebej, kadar ga kombiniramo z metoda pogovora in diskusije.
PDF
