Izhodišča: Optimalna kirurška tehnika eksplantacije donorskih pljuč in ustrezna izvedba ohranitvenega postopka organa sta ključna dejavnika pri zagotavljanju dobrega delovanja presajenih pljuč, kar ...je še posebej pomembno v procesu vzpostavljanja programa transplantacije pljuč.
Metode: Retrospekitvno smo analizirali prva tri leta trajanja programa eksplantacije donorskih pljuč, ki smo ga opravili v sklopu programa presaditev pljuč v naši ustanovi. Glavni namen raziskave je bil oceniti učinkovitost eksplantacije donorskih pljuč z določitvijo PGD (angl. primary graft dysfunction) pri prejemnikih in morebitni vpliv trajanja eksplantacije in razdalje do donorske ustanove na PGD.
Rezultati: Od septembra 2018 do avgusta 2021 smo izvedli 56 eksplantacij donorskih pljuč, od teh smo 37 (66,1 %) pljuč sprejeli, 19 (33,9 %) pa smo jih zavrnili. Od vseh 37 transplantiranih bolnikov jih je 33 (89,2 %) imelo PGD 0, 2 bolnika (5,4 %) sta imela PGD 3, pri 2 (5,4 %) bolnikih pa je bil ta nedoločljiv; PGD 1 ali 2 pa ni bil izmerjen pri nobenem od bolnikov. Čas eksplantacije (p = 0,542) in oddaljenost donorske ustanove (p = 0,605) nista bila statistično pomembno povezana s PGD pri prejemnikih.
Zaključek: Analiza prvih treh let našega dela je pokazala, da smo vzpostavili uspešen in učinkovit program eksplantacije donorskih pljuč, kar je pomemben prispevek dobremu rezultatu zdravljenja bolnikov s presaditvijo pljuč.
Izhodišče: Poleg prevladujočega odvzema organov in tkiv za namen zdravljenja po potrjenih nevroloških merilih oz. možganski smrti (angl. donation after brain death, DBD) pa število evropskih držav, ...ki vzpostavljajo programe odvzema po cirkulacijski smrti (angl. donation after circulatory death, DCD), vztrajno narašča. V zadnjih letih je DCD postala izpostavljena tema v donorski medicini, v praksi držav pa je moč prepoznati več različnih pravnih okvirov in medicinskih vidikov DCD-programov. V Sloveniji se DCD še ne izvaja. Slovenija-transplant je nacionalna pristojna ustanova, ki med drugim vodi razvoj donorskega programa. Zavod sledi usmeritvi, da so pred uvajanjem kakršnih koli sprememb potrebne jasne strokovne smernice, izobražena stroka ter soglasje strokovne in splošne javnosti. Ker se raziskava o stališčih strokovne javnosti do uvajanja programa DCD v slovenski donorski program po smrti še ni opravila, smo s kvalitativno raziskavo »Dileme v donorskih programih in razvoju transplantacijske medicine: stališča slovenske strokovne javnosti« zapolnili pomembno vrzel. Raziskovalni izsledki so bili osnova za nadaljnje korake, ki jih predstavljamo v članku.Metode: Na pobudo Slovenija-transplanta se je med januarjem in aprilom 2013 zasnovala in izpeljala kvalitativna raziskava med izbranimi ključnimi strokovnjaki za transplantacijsko medicino v Sloveniji. K sodelovanju je bilo povabljenih 22 strokovnjakov. Odzvalo se jih je 12 in z njimi smo izpeljali polstrukturirane in poglobljene intervjuje o polemičnih temah, tudi o odvzemu organov in tkiv po cirkulacijski smrti.Rezultati: Rezultati kažejo, da so imeli sodelujoči v raziskavi (razen enega sogovornika) več strokovnih in etičnih pomislekov do kratkoročnega uvajanja (nadzorovanega) DCD v posmrtni donorski program v Sloveniji. Menili so, da obstoječa struktura in organizacija donorskega sistema, ki temelji na programu DBD, nima ustrezne tehnične, kadrovske in organizacijske podpore za delovanje programa DCD. Poudarili so pomen strokovnega, pravnega, etičnega in družbenega soglasja glede odvzema organov po cirkulacijski smrti. Menili so, da je pred uvedbo sprememb treba oblikovati in pripraviti nacionalne smernice ter jasne strokovne in etično nedvoumne protokole za delo, upoštevajoč interdisciplinarne strokovne vidike.Zaključek: Izsledki raziskave so prispevali k poglobljenemu razumevanju stališč strokovne javnosti o širjenju posmrtnega donorskega programa z nadzorovanim DCD-protokolom. Pokazali so njihovo načelno podporo ter potrebo po reševanju izraženih dilem, izobraževanju stroke ter oblikovanju jasnih strokovnih smernic. Raziskovalni izsledki so se že upoštevali, zato v članku tudi predstavljamo korake Slovenija-transplanta, ki so bili v tej smeri že narejeni. V besedilu odpiramo razpravo o DCD. Srednjeročni načrt Slovenija-transplanta je uvedba DCD-protokola v nacionalni posmrtni program, ki bo temeljil na bolje preverjenih mednarodnih smernicah in dobrih izkušnjah iz tujine.
Transplantacijska etika (TE) određena je brojnim povijesnim, filozofskim, znanstvenim, medicinskim, pravnim, sociološkim i ekonomskim čimbenicima. Nacionalne posebnosti Republike Hrvatske (RH) u ovom ...se području temelje na zavidnom uspjehu u transplantaciji (TX) solidnih organa i uređenoj relevantnoj legislativi koja pogoduje
ovom uspjehu. Tako problemi nedostatka organa za TX, doniranja, dodjele i pravedne raspodjele nisu važne teme TE-a u RH, ali globalno ostaju vodeća etička područja u TX-u. U RH je na snazi uzorit Zakon o presumptivnom pristanku na doniranje organa nakon smrti (tzv. zakon opt-out, jer se izjašnjavanje traži za „biti izvan – out” mogućih darovatelja). Nepoznavanje zakona opt-out o doniranju organa nakon moždane smrti, vrijedećega u RH, neusklađenost s običajima i odredbom Kodeksa medicinske etike i deontologije o traženju suglasnosti obitelji za doniranje organa nakon moždane smrti te nedovoljno regrutiranje kandidata za TX u nas se nameću kao sporne etičke teme. Budućnost predviđa mogućnost TX-a organom nehumanog podrijetla kao što je onaj uzgojen u svinjskom organizmu, što otvara nova etička područja i za RH i za ostatak svijeta.
Dandanes v Sloveniji soživita dve ekonomsko-antropološki burekokolji: burektrg, na katerem se prodaja in kupuje burekblago, in burekokolje, ki se trgu izmika. V tem zadnjem dominira doma narejen ...burek, največkrat v priseljenskih družinah, ki je tudi pogost predmet izražanja gostoljubnosti in obdarovanja, občasno tudi zunaj etnične skupine. To tako imenovano burekdarovanje neburekljudem pa odpira tudi nekatera nova vprašanja razumevanja burekpomenov. Burekdarovanje neburekljudem reproducira odnose med etničnima skupinama, ki sta v darovanje vključeni. Pri tej reprodukciji temeljnih etničnih odnosov v slovenski družbi pa igra osrednjo vlogo predmet, ki je v darovanje vključen, točneje, njegovi pomeni. Takšno razumevanje burekpomenov poudari njihovo konstituitivno (aktivno) vlogo, torej poudari ne kako ljudje oblikujejo (burek)pomene, temveč kako (burek)pomeni oblikujejo ljudi.
PDF
