Andrej Kranjc je bil eden vodilnih geografov svoje generacije na nacionalni in mednarodni ravni. Njegove raziskave zajemajo širok spekter tem, povezanih s kraško geomorfologijo, speleologijo in ...hidrologijo ter zgodovino krasoslovja in kraško terminologijo. V članku predstavljamo njegove plodne in aktivne raziskovalne dejavnosti, njegov prispevek h geografiji ter njegovo vlogo in pomen za krasoslovje. Za njegove raziskave in objave je bil počaščen z imenovanjem za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kranjc je s svojim znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delom trajno zaznamoval slovensko geografijo ter pomembno prispeval k uveljavitvi krasoslovja v strokovni in širši javnosti. Njegovo delo je pripeljalo do številnih pomembnih pobud, kot sta Mednarodna krasoslovna šola in Doktorski študijski program Krasoslovje. Tudi po njegovi zaslugi je Slovenija prepoznana kot kraška država in je med vodilnimi v svetu na področju krasoslovja.
Slovenska medicinska akademija (SMA), katere poslanstvo je tudi spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela, je organizirala okroglo mizo o pomenu in stranpoteh znanstveno-raziskovalnega dela v ...medicini. Sodelujoči so poudarili, da je znanost vodilna sila razvoja na vseh področjih življenja, vključno z medicino. Znanstveno-raziskovalno delo neposredno koristi medicinski praksi in omogoča bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi vedami v posebnem položaju, saj je večina raziskav povezana s poseganjem v telesno integriteto človeka. Zato mora biti pod drobnogledom nadzornih struktur, ki skrbijo za varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Potrebno je pred samim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo, kar opravlja Komisija za medicinsko etiko RS. Znanstvena dejavnost v medicini je glede financiranja v neenakopravnem položaju z raziskovalnim delom na številnih drugih področjih, saj so klinični zdravniki in zdravniki na obeh medicinskih fakultetah lahko raziskovalci le manjši del svojega delovnega časa. Celo na terciarnih ustanovah so raziskovalci entuziasti, ki opravljajo raziskovalno delo v svojem prostem času. Žal je tudi medicinska znanost neredko izpostavljena dejavnikom, ki ogrožajo njeno nevtralnost in objektivnost, ker je v ospredju tekmovalnost in interes institucij, od katerih je raziskovalno delo finančno odvisno. Prihaja do improvizacij in hitenja z objavami delnih rezultatov še pred zaključkom kompleksnih raziskav. V akademski sferi so vedno večji pritiski, saj so objave, čeprav tudi za lase privlečenih rezultatov, pogoj za napredovanje. Raziskovalec je neredko odvisen od financiranja raziskav od sponzorjev (zlasti farmacevtske industrije), ne pa od neodvisnih finančnih virov, kar lahko vpliva na verodostojnost rezultatov. V zadnjih letih se klasičnim raziskavam pridružujejo raziskave, ki uporabljajo umetno inteligenco. Analiza rezultatov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša in natančnejša, a ne vedno pravilnejša. Tudi uporabo umetne inteligence spremljajo pasti. Ni namreč vedno jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca, kar odmika odgovornost za objavljene rezultate. Poleg tega se na internetnih zapisih pojavljajo tudi izmišljotine, ki postavljajo pod vprašaj verodostojnost poročanja o ugotovitvah raziskav. Znanost je gonilo razvoja medicine, mora pa biti vrednotenjsko nevtralna in temeljiti na preverjenih dejstvih.
Na Tednu Univerze v Ljubljani (UL) 2023 so prof. dr. Katarini Čufar podelili naziv zaslužna profesorica, za pomembne prispevke k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije, kakovostno in predano ...pedagoško in mentorsko delo, organizacijo dela in upravljanje na Univerzi v Ljubljani ter krepitev splošnega ugleda UL doma in v svetu. Univerza je podelila 14 priznanj zaslužnim profesoricam in profesorjem. Tri nove zaslužne profesorice, Lučka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj in Katarina Čufar, prihajajo z Biotehniške fakultete UL.
Zdravstvena vzgoja je del poklicnih aktivnosti zdravstvene nege. Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni se razlikuje od zdravstvene vzgoje na primarni in sekundarni ravni. Kronični bolniki – otroci in ...njihovi starši/skrbniki so izjemno občutljiv del prebivalstva, zato potrebujejo skrbno obravnavo. Nujna je celostna obravnava, ki je usmerjena v celotno družino. Pridobivanje znanja mora biti sistematično, načrtovano vnaprej in tudi preverjano. V obravnavo vključimo tudi druge strokovnjake, npr. psihologa, socialnega delavca, patronažno medicinsko sestro, učitelje v šoli ali vzgojitelje v vzgojno-varstvenem zavodu.
Izhodišča: Večino bolnikov z nezapleteno arterijsko hipertenzijo obravnavamo zdravniki družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ...timu družinske medicine v Sloveniji ter oceniti urejenost krvnega tlaka.
Metode: V prospektivni opazovalni raziskavi smo v obdobju od 21. 11. 2017 do 28. 3. 2019 šest mesecev spremljali obravnavo dotlej še nezdravljenih bolnikov z esencialno arterijsko hipertenzijo v 158 ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Ob koncu spremljanja smo ocenili urejenost krvnega tlaka (KT).
Rezultati: Vključenih je bilo 1.060 bolnikov, katerih povprečna starost je bila 58,6 ± 12,1 let. Med vključenimi bolniki je bilo 579 (55 %) moških in 481 (45 %) žensk. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob vstopu je bila 165,2 ± 14,5 mm Hg, diastoličnega pa 96,2 ± 10,0 mm Hg. 751 bolnikov (70,8 %) je imelo pridružene dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. 408 (38,5 %) bolnikov je imelo ocenjeno srčno-žilno tveganje kot veliko oz. zelo veliko. Antihipertenzivna zdravila so bila uvedena pri 1.046 (98,7 %) bolnikih; pri 418 bolnikih (39,4 %) je bilo uvedeno kombinacijsko zdravljenje dveh ali več učinkovin v prosti ali fiksni kombinaciji. 331 bolnikov (31,6 %) je med spremljanjem opravilo obisk pri diplomirani medicinski sestri.
Raziskavo je zaključilo 929 (87,6 %) bolnikov. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob zaključku raziskave je bila 135,4 ± 10,9 mm Hg, diastoličnega pa 81,8 ± 8,0 mm Hg, ciljni KT je dosegalo 63,3 % bolnikov.
Zaključek: Prepoznali smo nekatere priložnosti za izboljšanje vodenja. V prihodnje bo potrebno še okrepiti timsko obravnavo bolnikov ter spodbujati zdravnike k uvajanju kombinacijskega zdravljenja, najbolje v obliki dveh oziroma treh zdravilnih učinkovin v eni tableti.
Članek analizira jezikovni stil poročanja o največjem zunanjepolitičnem dogodku za Slovenijo: razglasitvi arbitražne odločbe. Namen članka je ugotoviti, koliko prostora so slovenski tiskani dnevniki ...namenili temu pojavu ter katere jezikovne izbire in načine upovedovanja so v svojih prispevkih uporabljali novinarji. Rezultati analize pokažejo, da (a) je arbitražna razsodba relativno kmalu po razglasitvi prešla iz prve na drugo ali tretjo stran časopisov; (b) da je bilo poročanje po razsodbi v veliki meri subjektivizirano, predvsem v Večeru in Dnevniku ter (c) da so se v večini medijev pojavljali tudi prispevki, ki so želeli delovati objektivno, zato so novinarji v njih mesto komentatorjev namenili gospodarstvenikom, politikom in mednarodnim pravnikom ter s tem tematiko izrazito objektivizirali. Nasploh avtorja zaključujeta, da so novinarji Dela najbolj skušali loviti ravnotežje med poročanjem in ustvarjanjem vtisa, medtem ko so novinarji Dnevnika in Večera k poročanju o arbitražni razsodbi pristopali veliko bolj subjektivizirano.
Uvod: Sodobni čas prinaša nove koncepte delovne kulture in nove oblike sodelovanja v interdisciplinarnih timih in prav medsebojna komplementarnost ter razumevanje spretnosti posameznih poklicnih ...skupin so kazalnik uspešnega medpoklicnega sodelovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti procesa medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenih timih in identificirati ključne komponente dobrega sodelovanja. Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen prirejen vprašalnik za oceno medpoklicnega sodelovanja v interdisciplinarnih timih. V priložnostni vzorec sta bila zajeta 203 zdravstvena delavca. Od tega je bilo 147 (72,4 %) medicinskih sester, 27 (13,3 %) zdravnikov in 29 (14,3 %) drugih zdravstvenih sodelavcev. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko, korelacijskim koeficientom (Spermanova korelacija), Kolmogorov-Smirnovovim in Shapiro-Wilkovim testom ter Mann-Whitneyjev U-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike o stopnji zadovoljstva med zdravstvenimi poklici. V povprečju so najbolj zadovoljni zdravniki s svojim sodelovanjem tako z medicinskimi sestrami (x = 3,03, s = 0,26) kot z drugimi zdravstvenimi sodelavci (x = 2,86, s = 0,22). Najmanj zadovoljne so medicinske sestre s sodelovanjem z zdravniki (x = 2,36, s = 0,42). Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo dobili vpogled v oceno trenutne stopnje sodelovanja v interdisciplinarnem timu, pri čemer so zdravniki optimistični v oceni sodelovanja, v nasprotju pa so medicinske sestre v svoji oceni bolj kritične. Različni pogledi in odnos zdravstvenih delavcev do sodelovanja kažejo potrebo po umestitvi teme poklicnega sodelovanja v formalno izobraževanje.
Uvod: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ...ugotoviti odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se odločajo za raziskovalno delo.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach alfa (Cronbach α = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom.Rezultati: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008).Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih rezultatov v praksi.
Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto ...tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Este artículo es un análisis histórico-literario de la recepción de la literatura latinoamericana en las revistas literarias Polja y Delo durante la Guerra Fría. Estas publicaciones tuvieron un lugar ...importante en la vida literaria de la antigua Yugoslavia y se publicaron en el territorio de Serbia. El objetivo del trabajo es mostrar cómo la literatura latinoamericana se insertó en estas revistas yugoslavas, revisando de este modo qué escritores y qué ideas literarias tuvieron una especial relevancia. La primera parte del artículo está dedicada a presentar la situación política y literaria en la antigua Yugoslavia y, más precisamente, la forma en la que la cultura yugoslava se abrió a América Latina. En la parte central del artículo se analizan las traducciones, textos críticos y ensayísticos de la revista Polja y luego de la revista Delo. Este trabajo evidencia que, a pesar de no contar con un enfoque sistemático, las actividades de las casas editoriales y publicaciones periódicas de la antigua Yugoslavia estuvieron estrechamente relacionadas entre sí y juntas contribuyeron a construir nuevos lazos culturales entre la antigua Yugoslavia y América Latina.
This article is a literary-historical analysis of the reception of Latin American literature in the literary magazines Polja and Delo during the Cold War. These magazines, published in Serbia, had an important place in the literary life of the former Yugoslavia. The aim of the paper is to show how Latin American literature entered Yugoslav magazines, and which writers and literary ideas were most represented. The first part of the article is dedicated to presenting the political and literary situation in former Yugoslavia and, more precisely, the way Yugoslav culture opened up to Latin America. The central part of the article analyses translations, critical texts, and essays published in Polja magazine and then those published in Delo magazine. It highlights how, although they lacked a systematic approach, Yugoslav periodicals and publishers have been closely linked, and together they have contributed to building new cultural ties between the former Yugoslavia and Latin America.
PDF
