Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Ljubljana: a public farmer's forum and the establishment of Kmečka zveza (Farmer's Association) ...at the Union Hotel's hall. Shots of the hall and speeches.- Original language summary:
Ljubljana: javna kmečka tribuna in ustanovitev Kmečke zveze v dvorani hotela Union; posnetki dvorane, govori.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in ...90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (Source: Wikipedia)- Information:- Ljubljana:the trial at the Military Court on Roška Street in Ljubljana: a mass of protesters with flowers, loudly expressing their support of the defendants in the trial.- Original language summary:
Ljubljana: Sojenje na vojaškem sodišču na Roški;ovacije množice ljudi s cvetjem v podporo obtoženim v sodnem procesu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in 90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (source: Wikipedia)
- Information:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vsebina kasete je bila presneta z U-matic kasete na beto kaseto. Ker eden izmed mnogih uporabnikov ni vrnil beta kasete v arhiv, smo jo v arhivu leta 2008 ponovno presneli z izvirnega vira na beto kaseto. Opazno je poslabšanje kakovosti zapisa na slabo obstojnem traku U-matic kaset.- Ljubljana: a cultural event at Trg osvoboditve (Liberation Square) in support of those arrested Janša, Tasič and Borštner. Masses of people, speeches by Igor Bavčar and Tone Anderlič.- Original language summary:
Ljubljana: kulturna prireditev na Trgu osvoboditve v Ljubljani v podporo priprtih – Janše, Tasiča in Borštnerja; množice ljudi, govor Igor Bavčar, Tone Anderlič.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Demokratični odnosi slonijo na demokratični kulturi, katere temelje vsrka mlad človek v svojem družinskem okolju. Od staršev je odvisno, kakšne odnose bodo v družini gradili in ali bodo otroke učili ...demokratičnosti ali ne, ali bodo s svojo vzgojo načrtno ustvarjali temelje za demokratične odnose v širši skupnosti ali ne. Za psihološko osnovo demokracije so pomembne lastnosti kot je strpnost in tolerantnost, sprejemanje odgovornosti, sposobnost dialoga, neodvisnost in samostojnost. Osnovni vzorci obnašanja se sicer razvijejo v otroštvu, vendar jih lahko tudi odrasli razvija v stiku s pomembnimi drugimi in v čustveno zanj pomembnem okolju. Ker večino čustveno najmočnejših vezi še vedno najdemo znotraj družine, bi potrebovali vzgojo in izobraževanje odraslih za življenje v družinski skupnosti tudi z namenom razvijanja demokratičnih odnosov.
Članak analizira teoriju o demokratskom miru koja tvrdi da demokratske države ne ratuju međusobno i istražuje daje li rat na prostoru bivše Jugoslavije empirijsku potvrdu ili negaciju navedene ...teorije. Glavni zaključak rada jest da Mansfieldova i Snyderova teorija najbolje objašnjava rat na teritoriju bivše Jugoslavije: to je bio sukob između država u procesu demokratizacije. Drugim riječima, rat na prostoru Jugoslavije ne pobija u potpunosti teoriju o demokratskom miru, ali negira neke od njezinih temeljnih postavki jer pokazuje da demokratski izbori – koji su conditio sine qua non demokracije – ne sprečavaju izbijanje rata.
Za većinu mediteranskih zemalja EU je najznačajniji vanjskotrgovinski partner za izvoz i uvoz dobara, s time da je uvoz usmjeren na industrijske proizvode i hranu, a u izvozu dominiraju nafta i druge ...sirovine te poljoprivredni proizvodi.
U radu se istražuje koriste li i na koji način predsjednički kandidati društvene mreže kako bi demokratizirali politiku i političko predstavljanje. Studija prikazuje rezultate analize sadržaja izjava ...koje su predsjednički kandidati objavili na svojim službenim profilima na Facebooku i korisničkim računima na Twitteru tijekom izborne kampanje u Republici Hrvatskoj 2014./2015. Rezultati otkrivaju da kandidati nisu koristili društvene mreže kako bi dosegli i uključili potencijalne birače, niti su ih koristili kako bi s biračima ostvarili jaču emotivnu vezu. Propuštajući ovu priliku, propustili su i mogućnost privlačenja nezadovoljnih i razočaranih birača na birališta, čime se mogao povećati i legitimitet demokratskog procesa.
Članak raspravlja o odnosima društvenih problema i programa socijalnih djelatnosti namijenjenih njihovom rješavanju. Ograničava se na kontekst analize politika i različitih faza, od prepoznavanja ...društvenog problema, oblikovanja i izvođenja politika/programa do njihove evaluacije. Posebno raspravlja o suvremenom zaokretu prema tzv. postpozitivističkim pristupima, koji nastoje uključivati sve širi krug aktera; s njima evaluacija prerasta iz ocjenjivanja kvalitete djelovanja u oblik demokratizacije odlučivanja o javnim pitanjima. U članku je predstavljena i jedna od konkretnih metoda evaluacije socijalnog programa, te je analizirana njezina izvodljivost u našem okruženju.
U drugoj polovici 19. stoljeća hrvatske zemlje bile su u sastavu Austro-Ugarske Monarhije. Radi potreba novog građanskog društva na području Europe provode se mnoge reforme. Nakon Hrvatsko-ugarske ...nagodbe u Hrvatskoj su stvoreni uvjeti pa se, uz ostale reforme, provodi i prva autonomna reforma školstva. Kao i sve ostale reforme, i ovu provodi hrvatski ban Ivan Mažuranić. Odabrao je stručnjake za izradu zakona. Zakon o pučkom školstvu, pučkim i građanskim školama, javnom i obveznom školstvu donesen je 1874. godine nakon konferencijskih rasprava te odobrenja Sabora i cara. Školska se reforma provodi od 1875. godine. U skladu sa sekularizacijom i demokratizacijom, Zakon propisuje mnoge odredbe prema školama, učiteljima, učenicima, nastavi, programima. Iako je provedba tekla uz određene probleme, ovaj Zakon ipak je donio mnoge pozitivne promjene i utjecao na budući razvoj školstva i društva.
U radu se istražuje uloga omladinskih listova u demokratizaciji novinskog prostora na primjeru omladinskog lista Fokus koji je izlazio u Zadru u 1989. i 1990. godini. Rad se temelji na novinskim ...člancima objavljenim u zadarskom omladinskom listu Fokus koji je izlazio od 9. veljače 1989. do 22. rujna 1990. godine, a obilježilo ga je između ostalog slom komunističkog režima, raspad SFR Jugoslavije, početak razvoja procesa tranzicije, liberalizacije i demokrat¬skog sustava u Hrvatskoj. U navedenom razdoblju značajnu ulogu u početnom razdoblju procesa demokratizacije u Hrvatskoj imali su omladinski mediji, po¬sebno omladinski listovi. Njihovo je zajedničko i temeljno obilježje bilo zala-ganje za slobodu govora i izražavanja, kao jedno od temeljnih ljudskih prava svakog čovjeka u razdoblju kada još to nije bilo moguće, budući da je još tada bio na vlasti komunistički režim. Cilj rada je istražiti ulogu omladinskog lista Fokus u demokratizaciji novinske komunikacije u Zadru u Republici Hrvats¬koj. U radu se polazilo od pretpostavke da je pojavom omladinskog lista Fokus došlo do demokratizacije zadarskog i hrvatskog novinskog prostora u 1989/1990. godini. Istraživanje se temeljilo na analizi sadržaja 315 novinskih članaka o demokraciji objavljeni u omladinskom časopisu Fokus, koji su obu¬hvaćali problematiku procesa demokratizacije s političkog, ekonomskog i so¬ciokulturnog gledišta u Hrvatskoj nakon raspada bivše Jugoslavije. Rezultati istraživanja su pokazali da je uređivačka politika omladinskog lista Fokus bila usmjerena na liberalnije i kritičnije analiziranje i komentiranje tadašnjih ak¬tualnih društveno-političkih događanja, ne samo u Zadru, već i u Hrvatskoj i ostalim republikama i pokrajinama Jugoslavije, što je u to vrijeme još bilo za¬branjeno, dok nisu usvojene izmjene Zakona o javnom informiranju u veljači 1990. godine.
PDF
