Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen ...način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega.
Dramatika enaindvajsetega stoletja je v našem prostoru močno zaznamovana s prihodom milenijske generacije. Če je bila starejša generacija dramatikov prežeta s spominom na vojne, s preizpraševanjem ...kolektivne krivde in obsojanja preteklih političnih entitet ter če sodobni uveljavljeni dramski korpus na to pripenja še vprašanja izgubljene identitete, feminizma in kritiko družbe, pa milenijska generacija svojo dramsko gradnjo še dodatno oteži s strahom pred globalizacijo, kulturnim izbrisom in neomiserabilizmom, kot to imenuje Stephan Dark. V milenijski dramatiki, manj obremenjeni z dogodki prejšnjega stoletja in bolj zaznamovani z gospodarsko krizo z začetka novega stoletja, lahko opazimo še manj optimizma, manj utopičnih podob in več nihilizma ter cinizma. Njen dramski material je usmerjen sam vase in ustvarja svet, ki ustreza lastni sedanjosti. Tu gre predvsem za odnos posameznika do preživetja v zatiralnem, pokvarjenem in nefunkcionalnem sistemu, za posameznikovo iskanje smisla, odtujenost in nezmožnost komunikacije. Ob izbranih dramskih besedilih prispevek razmišlja o ključnih tematikah, formi in atmosferi dramatike milenijske generacije, za katero se zdi, da je bolj kot katera koli pred njo zaznamovana z negotovostjo statusa quo.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- The core of this theatre project is composed of drama characters from Moliere's works. A weaving of the destinies of singular ...figures within individual stories (Tartuffe,L'école des femmes /The School for Wives) opens into a new drama text (Le Malade imaginaire / The Imaginary Invalid) traversing from one drama script to another, breaking at the meeting points and creating, in its wide structure of mise-en-scene, a document of Moliere's time. The appearance of material from Moliere's dramatic figures rises on the stage into the already established wide structure of the mise-en-scene like the repetition of roles before performing, dreams or nightmares, a reflection of internal pressures, and - in its stylistic and dramatic repetition - gives us the impression of "words vaporizing" from the subconscious. This story is wedged between two parallel commonplace realities: the first as everyday documents, drawn from the correspondence of thinkers of the time (Descartes, Mme de Sévigné . ), the second as a direct narrative or everyday saga which marks the life of some theatre group.
Barbara Novakovič Kolenc- Jedro gledališkega projekta sestavljajo dramske osebe iz Molierovih del. Preplet usod posameznih likov znotraj individualne zgodbe (Tartuffe, Šola za žene), se odpira v nov dramski tekst (Namišljeni bolnik) prehaja iz enega dramskega besedila v drugega, se lomi v srečevanjih in ustvarja, v svoji širši strukturi uprizoritve, dokument časa v katerem je živel umetnik. Pojavnost snovi iz Molierovih dramskih likov vznikne na odru v že obstoječo širšo strukturo uprizoritve kot ponavljanje vloge pred nastopom, sanje ali nočna mora, odraz notranje stiske in nam - v svoji stilski in dramski pojavnosti daje vtis "vrenja besed" iz podzavesti. Ta zgodba je vpeta v dve paralelni vsakdanjosti: prva kot vsakdanjost - dokumenti, črpa iz ohranjene korespondence mislecev tistega časa (Descartes, Mme de Sévigné,.) druga pa je neposredna pripoved ali vsakdanjost, ki beleži življenje neke gledališke skupine.
Barbara Novakovič Kolenc- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- The core of this theatre project is composed of drama characters from Moliere's works. A weaving of the destinies of singular ...figures within individual stories (Tartuffe,L'école des femmes /The School for Wives) opens into a new drama text (Le Malade imaginaire / The Imaginary Invalid) traversing from one drama script to another, breaking at the meeting points and creating, in its wide structure of mise-en-scene, a document of Moliere's time. The appearance of material from Moliere's dramatic figures rises on the stage into the already established wide structure of the mise-en-scene like the repetition of roles before performing, dreams or nightmares, a reflection of internal pressures, and - in its stylistic and dramatic repetition - gives us the impression of "words vaporizing" from the subconscious. This story is wedged between two parallel commonplace realities: the first as everyday documents, drawn from the correspondence of thinkers of the time (Descartes, Mme de Sévigné . ), the second as a direct narrative or everyday saga which marks the life of some theatre group.
Barbara Novakovič Kolenc- Jedro gledališkega projekta sestavljajo dramske osebe iz Molierovih del. Preplet usod posameznih likov znotraj individualne zgodbe (Tartuffe, Šola za žene), se odpira v nov dramski tekst (Namišljeni bolnik) prehaja iz enega dramskega besedila v drugega, se lomi v srečevanjih in ustvarja, v svoji širši strukturi uprizoritve, dokument časa v katerem je živel umetnik. Pojavnost snovi iz Molierovih dramskih likov vznikne na odru v že obstoječo širšo strukturo uprizoritve kot ponavljanje vloge pred nastopom, sanje ali nočna mora, odraz notranje stiske in nam - v svoji stilski in dramski pojavnosti daje vtis "vrenja besed" iz podzavesti. Ta zgodba je vpeta v dve paralelni vsakdanjosti: prva kot vsakdanjost - dokumenti, črpa iz ohranjene korespondence mislecev tistega časa (Descartes, Mme de Sévigné,.) druga pa je neposredna pripoved ali vsakdanjost, ki beleži življenje neke gledališke skupine.
Barbara Novakovič Kolenc- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
