Medjezikovno sporazumevanje je sporazumevalna praksa, pri kateri dve osebi govorita vsaka svoj jezik in se med seboj sporazumeta, ne da bi se prej (na)učili jezika svojega sogovorca. Običajno je to ...mogoče pri jezikih, ki pripadajo isti jezikovni družini, na primer med slovanskimi, romanskimi ali germanskimi jeziki. V članku predstavljamo pojem medjezikovnega razumevanja kot alternativo sporazumevanju v angleščini kot lingui franci. Tako sporazumevanje je od nekdaj obstajalo med Skandinavci, prvo metodo pa so razvili za romanske jezike (EuRomCom) v začetku 21. stoletja. Danes obstaja več metod tudi za germanske in slovanske jezike. V članku predstavimo nekatere od njih, pa tudi možne prakse za utrjevanje medjezikovnega sporazumevanja.
Izhodišče. Sladkorna bolezen tipa 1 je ena izmed pogostejših kroničnih bolezni v otroštvu. Optimalno vodenje in presnovna urejenost otrokove sladkorne bolezni sta povezana z aktivno vključenostjo ...staršev/ skrbnikov, podporo otroku pri nadzoru nad boleznijo in funkcionalnostjo družine. Raziskava predstavlja oceno zadovoljstva staršev s programom skupine za starše in njihovo doživljanje vpliva omenjenega programa na življenje otroka in spoprijemanje z njegovo SBT1.
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
Namen raziskave. Pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je prisotno večje tveganje za razvoj depresivne motnje, pogosto pa ti bolniki poročajo tudi o obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Zato se ...priporoča psihološko presejalno testiranje. V letu 2012 smo presejalno testiranje za mladostnike in mlade odrasle uvedli tudi v Sloveniji ter prve rezultate predstavili v tej raziskavi.
Introduction. Suicide is a multidimensional problem. Observations of family history of suicide suggest the existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour.
Aim. Starting with a historical ...perspective, the article reviews current knowledge of a genetic vulnerability to suicidal behaviour, distinct from the genetic vulnerability to psychiatric disorders, focused on clinical and population-based studies, and findings from recent molecular genetics association studies.
Method. The review includes peer-reviewed research articles and review papers from the professional literature in English language, retrieved from PubMed/Medline and PsycINFO.
Results. The research literature confirms a existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour. Even though the results of individual studies are difficult to compare, genetic influences could explain up to half of the variance of the occurrence of suicide.
Conclusion. Genetic vulnerability could be a distal risk factor for suicide, which helps us to understand the occurrence of suicide among vulnerable people. Ethical implications of such vulnerability are highlighted.
Uvod. Samomor je večrazsežnostni problem. S študijami družinskih anamnez samomorilnega vedenja je bilo ugotovljeno, da bi genetska komponenta lahko vplivala na občutljivost za samomorilno vedenje.
Namen. Članek skozi zgodovinski vidik proučuje današnje poznavanje genetske ranljivosti za samomorilno vedenje, ki se razlikuje od genetske ranljivosti za psihiatrične motnje v kliničnih in populacijskih študijah ter prikazuje ugotovitve zadnjih študij molekularno genetskih raziskav.
Metoda. Strokovni pregled vključuje raziskovalne članke in poročila iz strokovne literature v angleškem jeziku, pridobljene iz PubMed/Medine in PsycINFO.
Rezultati. Pregled obstoječe strokovne literature kaže na prisotnost genetske komponente kot dejavnika tveganja za samomorilno vedenje. Čeprav je rezultate posameznih študij težko primerjati, pa lahko genetski vplivi pojasnijo tudi do polovico različnih pojavov samomorilnega vedenja.
Zaključek. Genetska ranljivost bi lahko bila distalni dejavnik tveganja za samomor, kar nam pomaga razumeti pojav samomora med osebami s tveganjem za samomorilno vedenje. S tega pogleda so zajeta tudi etična vprašanja.
Objectives. Type 1 diabetes is one of the most common chronic diseases in childhood. Active parental involvement, parental support in the diabetes management and family functioning are associated ...with optimal diabetes management and glycemic control. The purpose of this study was to assess parental satisfaction with participation in the group and their perceptions of the impact of the intervention on living and coping with childrens T1D.
Methods. A sample of 34 parents of children with T1D participated in this trend study. The participants’ experience and satisfaction with support group was measured by a self- evaluation questionnaire, designed for the purpose of the present study.
Results. Quantitative data show that parents were overall satisfied with almost all measured items of the evaluation questionnaire (wellbeing in the group, feeling secure, experiencing new things, being able to talk and feeling being heard) during the 4-year period. However, parents from the second and third season, on average, found that the support group has better fulfilled their expectations than the parents from the first season (p = 0,010). The qualitative analysis of the participants’ responses to the open-ended questions was underpinned by four themes: support when confronting the diagnosis, transformation of the family dynamics, me as a parent, exchange of experience and good practice and facing the world outside the family.
Discussion. The presented parent support group showed to be a promising supportive, therapeutic and psychoeducative space where parents could strengthen their role in the upbringing of their child with T1D.
Izhodišče. Sladkorna bolezen tipa 1 je ena izmed pogostejših kroničnih bolezni v otroštvu. Optimalno vodenje in presnovna urejenost otrokove sladkorne bolezni sta povezana z aktivno vključenostjo staršev/ skrbnikov, podporo otroku pri nadzoru nad boleznijo in funkcionalnostjo družine. Raziskava predstavlja oceno zadovoljstva staršev s programom skupine za starše in njihovo doživljanje vpliva omenjenega programa na življenje otroka in spoprijemanje z njegovo SBT1.
Metode. V raziskavi je sodelovalo 34 staršev otrok s SBT1. Udeleženci so izpolnili evalvacijski vprašalnik o izkušnji in zadovoljstvu s skupino za starše, ki je bil sestavljen za namen te raziskave.
Rezultati. Kvantitativni podatki so pokazali, da so bili starši v splošnem zadovoljni pri skoraj vseh merjenih postavkah (počutje v skupini, občutek varnosti, odkrivanje novih stvari, možnost pogovora, občutek slišanosti) v štirih sezonah skupine za starše, razen pri postavki izpolnitev pričakovanj. Udeleženci iz druge in tretje sezone so poročali, da je skupina izpolnila njihova pričakovanja v večji meri, kot pa so o svojih pričakovanjih poročali udeleženci iz prve sezone (p = 0,010). Kvalitativna analiza odprtih vprašanj je pokazala štiri teme: opora skupine pri soočanju z diagnozo SBT1, preoblikovanje družinske dinamike, vzgoja otroka s SBT1, izmenjava konkretnih izkušenj in dobrih praks ter soočanje z okoljem. Tema »opora skupine pri soočanju z diagnozo SBT1« je prevladujoča v vseh štirih sezonah.
Razprava. Skupina za starše se kaže kot pomemben terapevtski, podporni in psihoedukativni dejavnik; v njej starši ob voditeljih in drugih udeležencih krepijo svojo pomembno vlogo, ki jo imajo v življenju otroka s SBT1.
Aim. Youth and young adults with type 1 diabetes are at a great risk for developing depression and diabetes specific distress, therefore, systematic psychological screening is recommended. Routine ...psychological screening was implemented in Slovene diabetes clinic for children, adolescents and young adults in 2012. One-year results are presented.
Methods. Adolescents and young adults (N = 159, aged 11 - 25 years), attending the obligatory yearly educational outpatient visit at University Children’s Hospital, Ljubljana, Slovenia, were examined using questionnaires measuring depression (depression scale from Slovene version of Trauma Symptom Checklist for Children) and diabetes distress (Diabetes Distress Screening Scale). Six additional items were included to assess the fear of hypoglycemia and family support. Socio-demographic and diabetes-related data were collected. Questionnaires were analyzed by a psychologist, and the patients that scored above cut-off point were invited to an individual psychological assessment.
Results. Of the sample, 1.3 % reached the threshold for elevated depressive symptoms, and 32.7 % reported significant diabetes distress. The need for psychological support from a specialist was expressed by 5.0 %. There were statistically significant associations between all psychological variables; moreover, better glycemic control was associated with lower diabetes distress and better family support. Nine patients (5.7 %) started with psychological treatment according to the referrals after screening.
Conclusions. The results after one year of psychological screening in Slovene type 1 diabetes population displayed small rates of depression and a large proportion of diabetes distress. Only a small percentage of patients attended the offered individual psychological assessment.
Namen raziskave. Pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je prisotno večje tveganje za razvoj depresivne motnje, pogosto pa ti bolniki poročajo tudi o obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Zato se priporoča psihološko presejalno testiranje. V letu 2012 smo presejalno testiranje za mladostnike in mlade odrasle uvedli tudi v Sloveniji ter prve rezultate predstavili v tej raziskavi.
Metode. Rednega letnega edukacijskega pregleda na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike se je udeležilo 175 mladostnikov in mladih odraslih, starih od 11 do 25 let. Od teh jih je 159 rešilo presejalni vprašalnik, ki je ocenjeval depresivne simptome (lestvica depresije iz vprašalnika o travmatiziranosti otrok in mladostnikov) in obremenjenost s sladkorno boleznijo (presejalna lestvica za oceno obremenjenosti s sladkorno boleznijo). Dodanih je bilo šest postavk za oceno strahu pred hipoglikemijo in podporo družine. Zbrali smo podatke o sladkorni bolezni in sociodemografskem ozadju. Psiholog je pregledal vprašalnike in podal kratko mnenje, mladostnike in odrasle, ki so presegli kritično število točk, pa smo povabili na posvet in dodatno obravnavo k psihologu.
Rezultati. Rezultate, ki pomenijo povečano tveganje za depresijo, je doseglo 1,3 % udeležencev, 32,7 % udeležencev pa je poročalo o pomembni obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Željo po psihološki obravnavi je izrazilo 5 % preiskovanih. Prisotna je bila statistično pomembna povezanost med vsemi psihološkimi parametri. Dobra presnovna urejenost je bila povezana z manjšo obremenjenostjo s sladkorno boleznijo in boljšo podporo družine. Devet (5,7 %) mladih je po presejalnem psihološkem testiranju pričelo obravnavo pri psihologu.
Zaključki. Prvo leto presejalnega psihološkega testiranja mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je pokazalo nizek delež udeležencev z depresivnimi simptomi in visok delež pacientov, ki so izrazito obremenjeni s sladkorno boleznijo. Le majhen delež udeležencev se je odzval na povabilo na obravnavo pri psihologu in začel obravnavo.
Članek ima namen predstaviti metodologijo besedotvorne analize, ki jo imenujemo stopenjsko besedotvorje. Gre za dokaj novo vejo besedotvorja v slovenskem prostoru, ki ima sicer svoje začetke v ruskij ...jezikoslovnih okoljih, vendar pa osnovo zanjo najdemo tudi v dognanjih slovenskih avtorjev. V članku je predstavljena metodologija, osnovna poimenovanja in zgodovinski oris razvoja metodologije.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ob očetu Valentinu in mami Alojziji Očko (roj. Višnar) so otroci: Veronika (por. Trunkl), Ema, Ljudmila (por. Praprotnik), Slavica ...(por. Koprivnik), Betka (por. Zbičajnik), Marica (por. Grašič) – v maminem naročju, Franci, Ludvik in Zdravko. Prispevala: Karlina Praprotnik- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija neznane celjske družine je iz albuma družine Dernač (tudi: Drnač, Dernjač in Dernjoč) po strani moje mame Marije Dernač ...Jelen, ki je koncem devetnajstega stoletja in na začetku dvajsetega stoletja živela na Kališah v Lahovem Grabnu pri Jurkloštru.Marija Dernač Jelen se je rodila očetu Alojzu Dernaču in materi Amaliji Jančič Dernač leta 1921. Alojzeva starša sta bila Anton Dernač, rojen na Mrzli Planini pri Zabukovju nad Sevnico in Amalija Polšak Dernač, ki se je rodila v okolici Planine nad Sevnico (verjetno v Golobinjeku pri Planini). Alojz je imel več sester in bratov. Sestri Helena (Lenčka) in Marija (Mici) Dernač sta leta 1909 oziroma 1913 odšli v ZDA. Po pripovedovanju moje mame, je njima pot v Ameriko omogočila imenitna družina iz Celja, ki je na obeh poslanih fotografijah. Mama ni vedela povedati, za katero družino gre. V času njunega obiska domovine poleti leta 1930 sta Lenčka in Mici to družino obiskali in pri njej verjetno dan ali dva tudi ostali.Pripravljam družinsko kroniko, ki pa jo želim narediti čimbolj popolno in informativno, bi želel vedeti, za katero celjsko družino gre, kdaj so bile fotografije narejene in ali so mogoče obstajale kakšne družinske vezi slednje z Dernači ali Polšaki?Prispeval: Bogomir Jelen (Grosuplje)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
