Tako za elektroakustično glasbo kot za zvočno umetnost velja, da v slovenski muzikološki vedi še nista prejeli celovite obravnave. Zato se pojavlja potreba po osnovni raziskavi obeh področij in ...hkrati po razmisleku samega predmeta. Zdi se namreč, da diskurz o obeh pojmih – zlasti o elektroakustični glasbi – pomembno zaznamujejo določeni interpretacijski vzorci, ki pa se ne zdijo dovolj utemeljeni.
Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61. ...Z osredotočanjem na najbolj razširjeni dnevni časopis v totalitarnem obdobju slovenske novejše zgodovine avtor obravnava »relativno avtonomijo« glasbe s tremi tematskimi sklopi, ki postavljajo v središče pozornosti: 1. skladateljsko avtonomijo, 2. avtonomijo glasbe kot družbene institucije in 3. poslušalčevo avtonomijo.
Duh in črka glasbe Matjaž Barbo
De musica disserenda,
06/2015, Letnik:
5, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V 19. stoletju je podčrtano nasprotje med glasbenim tekstom in njegovo izvedbo. Zdi se, da se v kontrastu med neulovljivim, vsem umetnostim enakim duhom ter črko glasbenega teksta kažejo stara ...nasprotja, ki jih čas s poudarjeno individualizacijo glasbenega dela še poglablja. Estetska normativnost glasbenega dela je uveljavila navidezni koncept samoregulirajoče avtonomnosti, ki pa vendar opozarja, da se glasba morda nikoli ni zares odrekla zunanjemu referenčnemu sistemu.
V svojem vplivnem delu O glasbeno lepem je Eduard Hanslick prišel do zaključka, da antični svet ni poznal glasbe v pravem pomenu besede. V Hanslickovi misli so bile za vsako glasbeno delo bistvene ...njegove »s tonskim gibanjem nastale oblike«. Analiza ustreznih mest v korpusu Platonovih del kaže, da antična filozofija glasbe ni poznala nič ustreznega navedenemu Hanslickovemu pojmu, pač pa je sodila primerke glasbe po povsem drugih kvalitetah.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Janko Ravnik ustvarjalno obmolknil. V istem času sta se na domačih tleh izoblikovali dve šoli za kompozicijo, Osterčeva in Škerjančeva. Članek preverja, ali ...je molk nemara nastal kot posledica (ne)sprejemanja Osterčevih estetskih in kompozicijskih idej.
Zgodnja slovenska simfonična glasba Dusíka in Wratnyja kaže, kako glasba vstopa v kompleksno mrežo estetskih referenčnih sistemov. To potrjuje, da njenega pravega referenčnega okvirja ne določajo ...ozke etnične meje, temveč ga lahko razumemo kot provincialni okrušek širšega kulturnega konteksta.
Članek v grobih potezah skicira razvoj vizualizacije glasbe, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodila k etabliranju videoklipa kot samostojne estetske oblike ter glasbene televizije (MTV) ...kot specializiranega medija za ta glasbeni žanr. Omenjeni razvoj obravnava v kompleksnem odnosu med teoretičnimi predpostavkami, estetskimi konvencijami ter tehnološkimi in distribucijskimi možnostmi. Videoklip predstavlja posebno na področju popularne glasbe še vedno pomembno izrazno sredstvo in marketinško strategijo, čeprav se z digitalno tehnologijo in internetom pojavljajo tudi nove oblike glasbene komunikacije in audio-vizualne ustvarjalnosti.
V poglavju, ki je v Heglovih Predavanjih o estetiki namenjeno glasbi, se je filozof ukvarjal tudi z vprašanjem glasbene vsebine. Po njegovem mnenju glasba sicer lahko izraža različna človeška ...razpoloženja, vendar to ni njeno bistvo. Pomembneje je, da se človek, subjekt v njej srečuje sam s sabo. Kot taka je glasba neodvisna od zunanje vsebine. S tem je Hegel v svojo estetiko sicer vgradil staro teorijo afektov, a jo je tudi presegel.
Italijanski filozof Antonio Banfi (1886-1957) se je v prvi polovici 20. stoletja ukvarjal z raziskovanjem estetike in je v 20. in 30. letih na milanski Univerzi oblikoval svojo šolo razmišljanja. ...Banfi je vezna točka med evropsko tradicijo ter vplivi Kanta in Hegla po eni strani, po drugi pa strelovod za nove, inovativne misli, ki so preplavljale Evropo (Simmel, Dessoir, Valéry in predvsem Husserl). V članku avtorica nakazuje glavne smernice njegove estetike in zasleduje, kako so te smernice vplivale na oblikovanje italijanske glasbene estetike.
Dve pismi Franca Šturma Bedina, Katarina
Muzikološki zbornik,
12/2007, Letnik:
43, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku, za življenjski jubilej profesorice Marije Bergamo, objavljamo dve pismi skladatelja Franca Šturma (1912–1943) slovenski pianistki Nedi Kozina, s katero se je spoprijateljil v Pragi, kjer ...sta oba študirala. Nanašata se na njun načrt, da bi organizirala koncert modernih čeških in slovenskih skladb v Mariboru. Tam je nekaj časa bivala naša pianistka, njun skupni češki prijatelj, pianist in skladatelj Karel Reiner je pomagal priskrbeti note čeških skladateljev. Prvo pismo štejemo kot dokument, na kako boren način je v Maribor prihajala tik pred drugo svetovno vojno sodobna misel v glasbi. Objavo drugega pisma utemeljuje malo znani Šturmov prispevek o glasbi kot socialnem dejavniku (Sodobnost, 1935). Sociologija (skupaj z estetiko) glasbe sodi v filozofsko disciplino. Beseda o njiju zaokroža bežen pogled v tradicijo teh predmetov na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
PDF
