Extended description:
Information:
The living standard in Slovenia after joining the EU: a survey amongst randomly chosen passersby.
Original language summary:
Življenjski standard v Sloveniji po ...vstopu v EU: anketa med naključnimi mimoidočimi.
V prispevku je kratek pregled dejstev, ki jih bo morala Slovenija vgraditi v svoj sistem prostorskega planiranja s polnopravnim članstvom v EU. Čeprav EU ni sprejela nobenih specifičnih direktiv o ...prostorskem planiranju, ostale direktive, kot so tiste o regionalnem planiranju ali kmetijstvu imajo posredne posledice na panogo. Najprej je predstavljen pregled evropskih institucij in organizacij s podrobnim prikazom organizacije, programov in pobud. V prispevku je tudi prikaz drugih evropskih organizacij, kot sta Svet Evrope in CEMAT ter profesionalnih združenj. V sklepu je seznam nalog, s katerimi se bo morala Slovenija soočiti, med ostalim tudi izobraževanjem profesionalnih prostorskih planerjev in njihove organiziranosti.
Nova Evropa i javni um Mladenović, Ivan
Političke perspektive (Beograd ),
05/2018, Letnik:
6, Številka:
1-2
Journal Article
Odprti dostop
U ovom radu bavimo se pitanjem određenja adekvatne koncepcije legitimnosti za Evropsku uniju. Zastupamo stanovište da u tom pogledu odlučujuću važnost ima ideja javnog uma, kako ju je formulisao Džon ...Rols. Rols je smatrao da ideja javnog uma ima svoju ulogu kako na domaćem planu ustavnih demokratija tako i na međunarodnom planu. Mi ćemo, polazeći od Rolsovih stavova, nastojati da formulišemo adekvatnu koncepciju javnog uma za Evropsku uniju. Ipak, za razliku od Rolsa, koji u međunarodnom kontekstu prvenstveno govori o narodima, argumentovaćemo da osnovu javnog uma Evropske unije treba da čini koncepcija slobodnih i jednakih građana.
Eine Flexibilisierung des zu starren Schrankenkatalogs des deutschen und europäischen Urheberrechts ist dringend erforderlich. Dies zeigt sich insbesondere bei der Konfrontation der Schranken mit ...neuartigen Formen der Werknutzung. Im Rahmen der technologieneutral und wertungsoffen ausgestalteten Fair Use-Schranke des US-amerikanischen Urheberrechts gelingt es hingegen deutlich problemloser, auch einer veränderten Werknutzungsrealität gerecht zu werden. Rechtsvergleichend untersucht der Autor, wie sich aus Erkenntnissen zur Fair Use-Schranke und dem im europäischen und internationalen Recht etablierten urheberrechtlichen Dreistufentest eine Auffanggeneralklausel gestalten lässt, die den zu starren Schranken der InfoSoc-Richtlinie bzw. des UrhG die erforderliche Flexibilität verleihen könnte, ohne als Fremdkörper im europäischen Recht zu erscheinen.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Izjave politikov: predsednik evropske komisije Romano Prodi, predsednik vlade Republike Slovenije Anton Rop, predsednik RS Janez Drnovšek, nekdanji predsednik Milan Kučan, predsednik DZ RS Borut Pahor, zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za evropske zadeve Janez Potočnik, predsednik Desus Anton Rous, predsednik SMS Dominik S. Černjak, predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Andrej Bajuk, predsednik SLS Janez Podobnik, predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Anketa med državljani, med drugim izjava dr. Marko Zajc: »Prvi dan v Evropi, ja, glava me boli.« Zvonjenje cerkvenih zvonov.
Information:
Politicians’ statements upon celebrating Slovenia joining the EU. Countdowns, flags and fireworks.
Original language summary:
Izjave politikov ob proslavljanju Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo. Slovenija je polna odštevanj, zastav in ognjemetov.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Izjave Romano Prodi, predsednik Evropske komisije in Tone Rop, predsednik vlade, Rop in Prodi skupaj odštevata sekunde, polnoč, Oda radosti, dvig evropske zastave, ognjemet, Hodoš, Gornja Radgona, Nova Gorica, Valetta, mejni prehod Fernetiči, mejni prehod Jelšane, odkrivanje table, mejni prehod Fernetiči, odstranjevanje carinske table.
Information:
Celebrations in Slovenia when joining the European Union.
Original language summary:
Proslavljanje v Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja govori o kulturni dediščini, o problematiki le-te in njenih institucij ob sprejemu v EU. Govori o tistih ustanovah in delavcih, ki se ukvarjajo neposredno s kulturno dediščino. Kolikšna je prepoznavnost naše kulturne dediščine in kakšna so pričakovanja ob vstopu v Evropsko unijo? Razlog je, da Slovenija vstopa v Evropsko unijo in da nas na tem področju čaka veliko sprememb. Pogovor vodi Iztok Premrov, gostje v oddaji so: Jerneja Batič, državna podsekretarka, Ministrstvo za kulturo, dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije Ljubljane, dr. Peter Kos, direktor Narodnega muzeja Ljubljana, Taja Čepič Vovk, direktorica Mestnega muzeja Ljubljana, Elizabeta Petruša Štrukelj, muzejska svetovalka, Arhitekturni muzej Ljubljana. Izjava Jerneja Batič, državna podsekretarka z Ministrstva za kulturo o dnevih evropske kulturne dediščine arheologiji in izkopavanjih na avtocestah.
Information:
A studio discussion: the visibility of Slovene national heritage within the multitude of diverse European nations.
Original language summary:
Pogovor v studiu: kako smo Slovenci razpoznavni s svojo dediščino med pisano množico evropskih narodov?
Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Kakšni bodo davki po vstopu Slovenije v Evropsko unijo? Medtem ko voditelji evropskih držav v teh dneh z veliko težavo usklajujejo svoja stališča glede denarja, ki so ga pripravljeni žrtvovati za širitev, pri davkih težav ni. Vsaka država lahko namreč sama skoraj v celoti odmerja davke svojim državljanom. Enotnega davčnega sistema, tudi sodeč po izjavah najvplivnejših članic Bruselj še dolgo ne bo uspel uveljaviti. V nadaljevanju prispevek o davkih v Evropi vključuje izjavo Gilles-a della Guardia, s francoskega veleposlaništva v Ljubljani in magistra Boštjana Petauerja, iz Eos svetovanja.
Information:
Taxes after Slovenia joining the European Union. A studio discussion with Ms. Marija Ferlež, the national undersecretary at the Ministry of Finance.
Original language summary:
Davki po vstopu Slovenije v Evropsko unijo; pogovor v studiu z Marijo Ferlež, državno podsekretarko na Ministrstvu za finance.
Die Empfehlung der Europäischen Kommission über die Wahrnehmung von Online-Musikrechten vom 18. Oktober 2005 markierte den Beginn eines weitreichenden Umwälzungsprozesses bei der kollektiven ...Wahrnehmung der Musikurheberrechte in Europa, deren Umsetzung nicht zuletzt auch vielgestaltige und bislang ungeklärte Rechtsprobleme nach sich zog. Darin eingeschlossen ist nicht nur die Frage nach der rechtlichen Struktur und urheberrechtlichen Zulässigkeit der infolge der Kommissions-Empfehlung gegründeten Zentrallizenzinitiativen wie etwa der CELAS, sondern auch die Frage nach deren Qualifizierung als Verwertungsgesellschaft i.S.d. UrhWG und deren Auswirkung auf bislang bestehende prozessuale Beweiserleichterungen für Verwertungsgesellschaften wie der GEMA-Vermutung. Die Bewältigung all dieser Rechtsprobleme gebietet nicht nur die alltägliche Lizenzierungspraxis im Online-Bereich; ein grundlegendes rechtliches Verständnis hierfür ist auch zwingend erforderlich, will man bei der paneuropäischen Musikrechtewahrnehmung im Internet künftig neue, einfachere Richtungen einschlagen.Das Werk ist unverzichtbar für Wissenschaft und Musikwirtschaft gleichermaßen, die sich mit den veränderten Rahmenbedingungen der Online-Musikrechteverwaltung beschäftigen.
