Inštrumentalizacija glasbenega življenja s strani ideologije v obdobju med 1926, torej od začetka fašistične diktature, in 1952 letom, ko je »uradno« končano obdobje socrealizma, je pustila pomembne ...sledi v glasbenem življenju Pule. V tem obdobju so bili odnosi med ideologijo in glasbo zelo ekscentrični, vpliv politike na celotno glasbeno življenje se ni prikrival, ampak se je, prav nasprotno, poudarjal. Oba režima sta glasbo doživljala kot zaveznika, kot podporo sistema, in jo kot takšno usmerjala, spremljala in poskušala držati pod nadzorom. Razprava govori o nekaterih značilnostih glasbenega življenja v Puli med letoma 1926 in 1952 ter skuša opozoriti na podobnosti in razlike v interakciji glasbe in fašistične ideologije med vojnama ter glasbe in socrealistične ideologije v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ...ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.
V predlogu Civilnega komisarja za pokrajinsko upravo za odstavitev župana Ivana Rijavca piše: “Je potrebno čimprej zamenjati občinskega komisarja Ivana Rijavca, kajti izvaja aktivno in zverinsko ...propagando za slovenski politični blok”.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Fasc. Comune di Sant’Andrea, Lettera 9.5.1921 – B.65, F. 378)
Zapisnik seje upravnega sveta v Štandrežu 16.10.1920, ki priča o izjemni borbi proti prisilni prodaji in razslastitvi slovenske zemlje. Vir: Državni arhiv v Gorici (Archivio storico comune di ...Sant’Andrea – B.1, F.1)
Depeša italijanskih kraljevih orožnikov, v kateri je opisana aretacija Ivana Renčlja, bivšega avstrijskega častnika in občinskega tajnika v Štandrežu pod županovanjem Ivana Rijavca, kateremu so ...zasegli eno puško, dva jurišna noža in osem časopisov v slovenskem jeziku.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Legione carabinieri reali della Venezia Giulia – Compagnia di Gorizia – Prot. 46/19 – 1.8.1919 – B.8, F.39)
Izspisek iz štandreške matične knjige (5. knjiga, stran 50, št. 34) o rojstvu mojega deda Andreja Tabaja (Štandrež, 1911 – Gorica, 1990) z dne 12. julija 1943 (zraven piše, da gre za 21. leto ...fašistične dobe). Dokument je bil izdan na nekolkovanem papirju za upravne postopke. Piše, da se je Andrej (na dokumentu v poitalijančeni obliki Andrea) Tabaj rodil očetu Blažu (na dokumentu Biagiu) Tabaju in materi Mariji Angeli Rijavec (na dokumentu Marii Angelini Rjavic) dne 19. maja 1911 in da je bil krščen dne 23. maja. Piše tudi, da je arijske rase, saj so takratni fašistični zakoni predvidevali tudi navedbo “rase”. Dokument je podpisal takratni štandreški župnik Alfonz Čuk (Bilje, 1912 – Latrobe, Pensilvanija, 1975), znan teolog, pedagog, publicist in psiholog, ki je kot izredno narodno zavedni duhovnik deloval v Gorici in okolici v dobi najhujšega fašističnega zatiranja, po vojni se je pa kot psiholog uveljavil na visoki ravni v ZDA.Dimitri Tabaj
Bevkova druga žena Davorina Bratuž (Martina Bertossi je njeno poitalijančeno ime) je bila aktivna pri iskanju vez in poznanstev, da bi moža rešila iz internacije. Na sliki so osnutki njenih pisem in ...koledarček iz leta 1941. Iz koledarčka sklepamo, da je tudi ona pisala italijanskemu PENu in predsedniku Marinettiju, najverjetneje, da bi ponovno posredoval pri oblasteh za Bevkovo izpustitev.
Otok Ventotene »ni nikak južni raj, kot so mi ga slikali« je v spominih na konfinacijo zapisal Bevk, pa vendar je, ko je doživel tudi taborišča (Pisticci, Colfiorito in Isernia), včasih z otožnostjo ...mislil na knjige in hrano na otoku. Kasneje v internaciji »so nas natrpali med žične ograje ali med stene kot živino« je potožil v knjigi Mrak za rešetkami (str. 98)
Na hrbtni strani slike, ki nosi datum 19.10.1919, je moj stric prof. Ivan Tabaj zapisal imena kolegov in dijakov. Cel seznam najdemo tudi v Edinosti z dne 21.10.1919. Bila je zadnja matura slovenske ...gimnazije v Gorici. Šlo je za dijake, ki so se razšli leta 1915, po začetku soške fronte (le v Trstu se je pouk občasno nadaljeval v obliki “izobraževalnih tečajev”, kot se je temu takrat reklo). Po koncu vojne so najprej Italijani vsiljevali dvojezičnost: “Zrelostna izpričevala so dvojezična”, je poročala Edinost. V nadaljevanju so italijanske oblasti kršile določila mednarodnega okupacijskega prava in so na vse možne načine nasprotovale ponovnemu odprtju goriške slovenske gimnazije, predlagale nov sedež v Sežani in na koncu slovensko gimnazijo na Goriškem povsem ukinile. Od zadnje vrste naprej, od leve proti desni:Vencelj Andrej iz Loga pod MangartomRakušček Vinko iz KobaridaMiklavič Maks iz KobaridaJerkič Helena iz GoriceKos Viktor iz PodmelcaBerce Alojzij iz DornberkaUkmar Leopold iz BraniceTomišič Živko iz Žminjaprof. Karol Pirjevecprof. Ivan Tabajprof. Andrej Ipavecprof. Robert Kendaprof. Andrej BudalValič Viktor iz SkriljŠtrekelj Aleksander iz KomnaObljubek Stanislav iz KojskegaRojic Ivan iz DornberkaGrahli Ljubomir iz KoprivePredsednik komisije je bil prof. Giovanni Lorenzoni, delegat vrhovnega poveljstva okupacijske italijanske kraljeve vojske.Člani so bili: ravnatelj prof. Andrej Ipavec, prof. Umberto Bonnes, dr. Andrej Budal, prof. Robert Kenda, prof. dr. Josip Pavlin, prof. dr. Karol Pirjevec in prof. Ivan Tabaj. Dijaki so se vsi zelo uveljavili. Naj tukaj omenimo Viktorja Kosa, ki je kasneje postal duhovnik, znan tudi po tem, da se je s kaplanom Mirkom Renerjem prostovoljno pridružil skupini 1100 komenskih in rihemberških prebivalcev, ki jih je nemški okupator interniral v taborišče Neumarkt, da bi jim pomagal. Vira:časopis Edinost (21.10.1919)Branko Marušič (2012) – Sosed o sosedu – prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja – ZTT EST – Trst