Inštrumentalizacija glasbenega življenja s strani ideologije v obdobju med 1926, torej od začetka fašistične diktature, in 1952 letom, ko je »uradno« končano obdobje socrealizma, je pustila pomembne ...sledi v glasbenem življenju Pule. V tem obdobju so bili odnosi med ideologijo in glasbo zelo ekscentrični, vpliv politike na celotno glasbeno življenje se ni prikrival, ampak se je, prav nasprotno, poudarjal. Oba režima sta glasbo doživljala kot zaveznika, kot podporo sistema, in jo kot takšno usmerjala, spremljala in poskušala držati pod nadzorom. Razprava govori o nekaterih značilnostih glasbenega življenja v Puli med letoma 1926 in 1952 ter skuša opozoriti na podobnosti in razlike v interakciji glasbe in fašistične ideologije med vojnama ter glasbe in socrealistične ideologije v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ...ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.
V predlogu Civilnega komisarja za pokrajinsko upravo za odstavitev župana Ivana Rijavca piše: “Je potrebno čimprej zamenjati občinskega komisarja Ivana Rijavca, kajti izvaja aktivno in zverinsko ...propagando za slovenski politični blok”.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Fasc. Comune di Sant’Andrea, Lettera 9.5.1921 – B.65, F. 378)
Zapisnik seje upravnega sveta v Štandrežu 16.10.1920, ki priča o izjemni borbi proti prisilni prodaji in razslastitvi slovenske zemlje. Vir: Državni arhiv v Gorici (Archivio storico comune di ...Sant’Andrea – B.1, F.1)
Depeša italijanskih kraljevih orožnikov, v kateri je opisana aretacija Ivana Renčlja, bivšega avstrijskega častnika in občinskega tajnika v Štandrežu pod županovanjem Ivana Rijavca, kateremu so ...zasegli eno puško, dva jurišna noža in osem časopisov v slovenskem jeziku.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Legione carabinieri reali della Venezia Giulia – Compagnia di Gorizia – Prot. 46/19 – 1.8.1919 – B.8, F.39)
Izspisek iz štandreške matične knjige (5. knjiga, stran 50, št. 34) o rojstvu mojega deda Andreja Tabaja (Štandrež, 1911 – Gorica, 1990) z dne 12. julija 1943 (zraven piše, da gre za 21. leto ...fašistične dobe). Dokument je bil izdan na nekolkovanem papirju za upravne postopke. Piše, da se je Andrej (na dokumentu v poitalijančeni obliki Andrea) Tabaj rodil očetu Blažu (na dokumentu Biagiu) Tabaju in materi Mariji Angeli Rijavec (na dokumentu Marii Angelini Rjavic) dne 19. maja 1911 in da je bil krščen dne 23. maja. Piše tudi, da je arijske rase, saj so takratni fašistični zakoni predvidevali tudi navedbo “rase”. Dokument je podpisal takratni štandreški župnik Alfonz Čuk (Bilje, 1912 – Latrobe, Pensilvanija, 1975), znan teolog, pedagog, publicist in psiholog, ki je kot izredno narodno zavedni duhovnik deloval v Gorici in okolici v dobi najhujšega fašističnega zatiranja, po vojni se je pa kot psiholog uveljavil na visoki ravni v ZDA.Dimitri Tabaj
Bevkova druga žena Davorina Bratuž (Martina Bertossi je njeno poitalijančeno ime) je bila aktivna pri iskanju vez in poznanstev, da bi moža rešila iz internacije. Na sliki so osnutki njenih pisem in ...koledarček iz leta 1941. Iz koledarčka sklepamo, da je tudi ona pisala italijanskemu PENu in predsedniku Marinettiju, najverjetneje, da bi ponovno posredoval pri oblasteh za Bevkovo izpustitev.
Otok Ventotene »ni nikak južni raj, kot so mi ga slikali« je v spominih na konfinacijo zapisal Bevk, pa vendar je, ko je doživel tudi taborišča (Pisticci, Colfiorito in Isernia), včasih z otožnostjo ...mislil na knjige in hrano na otoku. Kasneje v internaciji »so nas natrpali med žične ograje ali med stene kot živino« je potožil v knjigi Mrak za rešetkami (str. 98)
Med kolesarji je drugi z leve moj ded Andrej Tabaj (1911-1990), sin Blaža Tabaja (1870-1928), slovenskega cesarsko- kraljevega orožnika in narodnega delavca v Štandrežu pri Gorici, in nečak ...duhovnikov Ivana in Andreja Tabaja.Goriški Slovenci so pod fašizmom tudi po razpustitvi slovenskih društev (1926) »neformalno« nadaljevali kolesarsko tradicijo.Transkribcija zadnje strani fotografije: “To ti pošljem: Drejčka (Andreja, mojega deda so imenovali Drejček, op. p.), Trincila (???) od Zežice (?), Kazimir (?), Danilo od Županovih in eden od železničarjev iz Italije gre (?) z njima. Vsi prijatelji in njih kolesa. To je bilo v septembru na kvaternico (tretja nedelja v septembru, god žalostne Matere Božje, kateri je posvečena cerkev na Mirenskem gradu, op. p.)”.Prispeval: Dimitri Tabaj (Gorica)
PDF
