Stanovanjski mehurček se po definiciji investicijskega slovarja začne ustvarjati s povečanim povpraševanjem po stanovanjih, medtem ko ostaja ponudba stanovanj na trgu omejena ter se zelo počasi ...dopolnjuje in povečuje. Ko pa se ponudba stanovanj poveča, pride do stagnacije ali celo do znižanja povpraševanja, kar povzroči strm padec cen stanovanj. Ta pojav se strokovno imenuje počenje stanovanjskega mehurčka. Za slovenski stanovanjski trg sta v zadnjih dveh desetletjih značilni visoka stopnja povpraševanja in zelo omejena ponudba stanovanj, ki sta neposredni posledici stanovanjskih reform, ki so bile uvedene v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V takih razmerah so špekulativni investitorji v iskanju maksimalnih in hitrih dobičkov povzročili nenehno rast cen stanovanj tako, da so te kmalu dosegle nevzdržne višine v razmerju do povprečnih dohodkov državljanov. Kot v številnih drugih državah po svetu se je tudi v Sloveniji stanje na stanovanjskem trgu spremenilo šele v zadnjem času. Iz statističnih podatkov je razvidna upočasnjena rast oziroma celo rahlo znižanje stanovanjskih cen in opaziti je mogoče, da je prišlo tudi do stagnacije povpraševanja. Ti dogodki so v strokovnih krogih sprožili različna stališča glede nastalega stanja na stanovanjskem trgu. Nekateri so prepričani, da je končno počil stanovanjski mehurček, ker naj bi cene stanovanj dosegle najvišjo mogočo vrednost, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati. Na drugi strani so tisti, ki trdijo, da bi cene stanovanj še vedno rastle, če ne bi prišlo do kreditnega krča, ki je povzročil težji dostop do stanovanjskih kreditov in s tem upad povpraševanja. Ti stališči sta glavni hipotezi prispevka. Na podlagi pregleda najpomembnejših značilnostih stanovanjskega trga poskušamo v prispevku opredeliti dejavnike, ki so osnova za odločanje za eno ali drugo hipotezo oziroma proti eni ali drugi.
At the beginning of the 1990s, a massive speculative asset bubble burst in Japan, leaving the nation's banks with an enormous burden of nonperforming loans. Banking crises have become increasingly ...common across the globe, but what was distinctive about the Japanese case was the unusually long delay before the government intervened to aggressively address the bad debt problem. The postponed response by Japanese authorities to the nation's banking crisis has had enormous political and economic consequences for Japan as well as for the rest of the world. This book helps us understand the nature of the Japanese government's response while also providing important insights into why Japan seems unable to get its financial system back on track 13 years later.
The book focuses on the role of policy networks in Japanese finance, showing with nuance and detail how Japan's Finance Ministry was embedded within the political and financial worlds, how that structure was similar to and different from that of its counterparts in other countries, and how the distinctive nature of Japan's institutional arrangements affected the capacity of the government to manage change.
The book focuses in particular on two intervening variables that bring about a functional shift in the Finance Ministry's policy networks: domestic political change under coalition government and a dramatic rise in information requirements for effective regulation. As a result of change in these variables, networks that once enhanced policymaking capacity in Japanese finance became "paralyzing networks"--with disastrous results.
Kultúrne súvislosti hospodárskej krízy Fodorová, Veronika
Almanach (Actual Issues in World Economics and Politics),
2011, Letnik:
6, Številka:
1
Journal Article
Kontrakcia svetovej ekonomiky bude mať výrazne negatívny vplyv na všetky oblasti života spoločnosti. Sú hospodárske krízy predikovateľné? Ex post štúdie nasvedčujú, že skôr nie. Je možné odhadnúť ...riziko a pravdepodobnosť vzniku krízy, avšak nie čas ich skutočnej eskalácie, keďže bankové subjekty reagujú na aktuálnu situáciu, čím dochádza k oddialeniu, resp. eventuálne i k prehĺbeniu krízy. Je možné predikovať kultúrno-spoločenské dôsledky hospodárskej krízy? Akým spôsobom zasiahne spoločnosť?