2.
|
-
TIPOLOGIJA MODELOV LINGVOGENEZE SLOVANSKIH JEZIKOV
Sekli, Matej
Slavistična revija,
07/2014, Letnik:
62, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Splosnovzhodnoslovanske glasovne spremembe 11. st., povezane z odrazi praslovanskih krepkih polglasnikov *?, *? v nekaterih polozajih, so za nekaj casa povzrocile konvergentno spreminjanje starejsih ...
vzhodnoslovanskih geolektov: a) psl. \, > * e- *o (psl. *dbtib > rus. dem, brus. deem, ukr. dem; psl. *nibXb > rus. mox, brus. mox, ukr. mox); b) psl. *CwC, *C?lC, *CwC, *C?lC > vsl. CorC, ColC, CerC, ColC/C'elC (psl. *twgb > rus. mope, brus. mope, ukr. mope; psl. *d?lg? > rus. done, brus. doye, ukr. àoee; psl. *vw.yï> > rus. eepx, brus. eepx, ukr. eepx; psl. *v?lk? > rus. eoiiK, brus. eoytc, ukr. eoeK; psl. *z?lt?j? > rus. Mcëjimbiü, brus. Mcoymu, ukr. Mcoemuü); c) psl. *Cr?C, *Cl?C, *Cr?C, *Cl?C > Cr°C, Cl°C, CreC, CleC (psl. Asg *knvb > rus. Kpoeb, brus. Kpoÿ, ukr. Kpoe; psl. *pl?t? > rus. nnonib, brus. rnioifb). Nesplosnovzhodnoslovanske glasovne spremembe 12. in 13. st., ki so se sirile iz dveh inovativnih sredisc, in sicer severovzhodnega (»ruskega«) in jugozahodnega (»ukrajinskega«), pri cerner zahodno (»belorusko«) obrobje (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativnega sredisca, so izoblikovale mlajse vzhodnoslovanske geolekte hierarhicne stopnje jezika z osnovnimi definicijskimi lastnostmi: 1) severovzhodne in jugozahodne vzhodnoslovanske dvostranske inovacije: a) psl. *CR?C, *CR?C rus. *CR°C, *CR'eC ≠ ukr., brus. *CRyC, *CR'iC (psl. *kr?siti > rus. Kpomumb, brus. Kpbuubiifb, ukr. Kpmuumu; psl. *bl?xa > rus. bnoxa, brus. bjiuxa, ukr. bnuxa; psl. *gr?meti > rus. epeMenib, brus. epbmeifb, ukr. epimimu; psl. *bl?steti > rus. bjiecmenib, brus. bnicifeifb); b) psl. \j, *y > rus. *ej, *oj ≠ ukr., brus. *ij, *yj (psl. *s?ja > rus. men, brus. mbin, ukr. mun; psl. *ziv?j? > rus. otcueoü, brus. MCbiebi, ukr. Mcueuü); c) psl. *e/*? > vsl. * 'e > rus., brus. 'o / +?_*CO, # ≠ ukr. b / +*s, *z, *c, *?, *j _ (psl. *nesl? > rus. nëc ?os, brus. nëc ?os, ukr. nie; psl. *l?n? > rus. nën l'on, brus. nën l'on, ukr. nen; psl. Gsg m/n *jego > rus. eeo, brus. neo, ukr. iioeo); 2) severovzhodna vzhodnoslovanska enostranska inovacija: psl. *-D?/? > vsl. *-D > rus., brus. -T (psl. *led? > rus. nëd l'ot, brus. nëd l'ot, ukr. nid l'id); 3) jugozahodni vzhodnoslovanski enostranski inovaciji: a) psl. *eC?/?, *°C?/? > ukr., JZ brus. *?, *? > 'e, o > 'ie, ue/'ie > 'i (psl. *pe?? > rus. neub, SV brus. = knj. brus. neu, JZ brus. nêu, nieu, ukr. niub; psl. *sol? > rus. conb, SV brus. = knj. brus. conb, JZ brus. cônb, cyonb, ukr. cinb); b) psl. *i : *y > ukr. y (psl. *lipa > rus. mina l?pa, brus. nina l?pa, ukr. mina l?pa); c) psl. *CE > vsl. *C' > ukr. C / +_ psl. *i, *e/*? > ukr. i, e (psl. *nesti > rus. necmu riis't'i, brus. neci\i ries'c'i, ukr. necmu nesty). Nesplosnozahodnoslovanske glasovne spremembe predvsem od 10. st. dalje, ki so se sirile iz dveh inovativnih sredisc, in sicer sevemega (»lehitskega«) in juznega (»cesko-slovaskega«), pri cerner osrednji (»luziski«) pas (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativnega sredisca, ter so potekale priblizno po izoglosi glasovne spremembe psl. *CoRC, *CeRC > S zsl. *CR°C/*CaRC, *CReC ≠ J zsl. *CraC, *CreC, so najprej izoblikovale dva vecja geolekta, to sta bila severna in juzna zahodna slovanscina, pri cerner je med njima nastal prehodni osrednjezahodnoslovanski geolekt luziscina (luziska srbscina): 1) severne zahodnoslovanske enostranske inovacije so povezane s t. i. lehitskim preglasom: a) psl. *e ä / -/+_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O > S zsl. *ä > *'e : *'a (9. st.) (psl. *sneg? > polj. snieg, kas. sniég, plb. sneg, dluz. sneg, gluz. sneh, ces. sníh, sls. sneh; psl. *bel?j? > polj. bialy, kas. biôli, plb. ?ole, dluz. bely, gluz. bely, ces. büy, sls. biely); b) psl. *CwC / -/+_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O > S zsl., luz. *C?rC : *CwC ≠ J zsl. *C?C (psl. *s?m?rt? > polj. smierc, kas. smierc, plb. scimart, dluz. smjers, gluz. smjerc, ces. smrt, sls. smrt; psl. *cbnibjb > polj. czarny, kas. czôrny, plb. corne, dluz. carny, gluz. corny, ces. cerný, sls. demy); 2) juzne zahodnoslovanske enostranske inovacije: a) psl. *e, *? > S zsl. *e, *? ≠ J zsl., luz. *ci, *u (10. st.) (psl. *pet? > polj. .piqc, kas. .picic, plb. .peg, àXwz.pés, gluz. .pjec, ces. pet, sXs.pcit'; psl. *z?b? > polj. zab, kas. zcg), plb. z?b, dluz. zub, gluz. zub, ces. zub, sls. zub); b) psl. *e ä > S zsl. *ci ≠ J zsl., luz. *?; c) psl. *j> S zsl. *j# J zsl., luz. *z (psl. *kbnqjb > polj. ksicgdz, kas. ksegdz, plb. t'éncu, dluz. knez, gluz. knjez, ces. knez, sls. knaz); c) psl. *g-> S zsl., dluz. *g ≠ J zsl., gluz. *h (12. st.) (psl. *noga > polj. noga, kas. noga, plb. niigci, dluz. noga, gluz. noha, ces. noha, sls. noha). Polabscina (zahodnolehitski zahodnoslovanski jezik) ima enotno izhodisce v polabski zahodni slovanscini in je zarisce zahodnolehitskih inovacij, ki so zajele polabscino ter deloma tudi pomorjanscino in luziscino. Najznacilnejse samopolabske inovacije, ki so hkrati njene definicijske lastnosti, so: 1) psl. *o / +/-_ *t, *cl, *n, *l, *r, *s, *z + *O; *rE > plb. ö : ii (psl. *most?, *nositi > plb. möst : niisët); psl. *e / +/_ *CO, # > plb. e : i (psl. *nebo, *sedm? > plb. nebü : sidem); psl. *£> / +/- _ *CO, # > plb. a : a (psl. *lbiib, *dbm > plb. Ian : dan); psl. *? -/+*j, *C' _ > plb. ?, q (psl. *m?ka, *paj?k? > plb. mçkci : pojak); 2) plb. *C'O : *C'E > C'O : CE (psl. *pet?, *pet?j? > plb. peg : pçtë); psl. *k, *g, *x / -/+_ *y/*?j?, *u, *o, *r.£ > plb. k/t', g/d', .v/v'(psl. *kolo, *gora, *xud?j? > plb. t'ölü, d'örci, xauclë); 3) psl. *c/*c, *z/*z, *s/*s/*s > plb. c, z, s (psl. *cesati, *noz?, *susiti > plb. cesat, niiz, sauset); 4) stabilizacija naglasnega mesta na zadnj em oziroma predzadnj em zlogu; redukcija a samoglasnikov v sibkem polozaju. Znotraj severne zahodne slovanscine jo geneolingvisticno dolocajo polabske inovacije na zahodnem obrobju severne zahodne slovanscine.
|
Celotno besedilo
Dostopno za:
CEKLJ, UL
|
PDF