Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Suočeni sa činjenicom da se u literaturi, posebno u novijoj germanističkoj, sve više osporava status prilogu kao vrsti reči, a da u srpskom nema dovoljno jasnih kriterijuma za njegovo određenje, u ...priloženom radu čini se pokušaj da se na osnovu kontrasta dođe do jasnih strukturnih elemenata koji bi potvrdili jednu ili drugu tezu. Trenutno važeći morfološko-sintaksički kriterijum očigledno nije dovoljan za defniciju priloga kao postojeće ili nedostajuće vrste reči. Akcenat u radu otuda se stavlja na tvorbu reči.
Prispevek predstavlja in hkrati predlaga merila, ki bi upravičila soobstoj zloženega povedka in zloženega glagola. Obravnava zloženega povedka kot stavčnočlenske enote in tudi besednovrstno ...opredeljenega zloženega glagola kot sestavljene leksemske enote združuje dosedanje ugotovitve o povedkovniku in o pomensko osnovnih glagolih z zmožnostjo združevanja njihove najširše pomenske rabe na eni strani in zgolj slovničnovezne rabe na drugi. S tem pa se navezuje tudi na vlogo vezljivosti: glagolske in neglagolske vezljivosti znotraj zloženega povedka ali zloženega glagola in »zunanje« vezljivosti zloženega povedka/glagola na ravni stavčne povedi. Hkrati se opozori tudi na slovarski vidik določanja in opisovanja pomensko osamosvojenih večbesednih leksemskih enot.
Suočeni sa činjenicom da se u literaturi, posebno u novijoj germanističkoj, sve više osporava status prilogu kao vrsti reči, a da u srpskom nema dovoljno jasnih kriterijuma za njegovo određenje, u ...priloženom radu čini se pokušaj da se na osnovu kontrasta dođe do jasnih strukturnih elemenata koji bi potvrdili jednu ili drugu tezu. Trenutno važeći morfološko-sintaksički kriterijum očigledno nije dovoljan za definiciju priloga kao postojeće ili nedostajuće vrste reči. Akcenat u radu otuda se stavlja na tvorbu reči.
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. ...Veznika sta analizirana kot del niza permutacij dejanj z izmenjevanjem dovršnika (DV) in/ali nedovršnika (NDV) ter veznika na treh mestih: veznik + glagol + glagol; glagol + veznik + glagol (1 x 2 x 2; 2 x 1 x 2). Pri dokler na vsaj enem mestu v permutacijah izrazito prevladuje nedovršnik, pri dokler ne dovršnik; najpogostejši permutaciji sta dokler NDV NDV in NDV dokler NDV ter dokler ne DV NDV in NDV dokler ne DV. Pri redkejših permutacijah je opazen prehod pomena povedi iz časovnosti proti pogojnosti. Dokler ne uvaja pleonastično zanikanje, a je ob izhodiščni nepredložni tožilniški vezavi kljub temu prevlada rodilnika zaradi formalne prisotnosti zanikanja zelo izrazita.
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. ...stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.
3.1 S stevilnimi predponami tvorijo glagoli detenniniranega premikanja nove dovrsnike, ki imajo svoje sekundame nedovrsnike. Nepreneseni pomen teh glagolov je krajevni. Zanimivo je, da je pri ...nekaterih glagolih premikanja {udmu, necmu, ee3mu, necmu) osnova sekundamega nedovrsnika identicna glagolu nedetenniniranega premikanja. Nastejmo torej tvoijenke glagola udmu, ceprav velja tak nacin tvorjenja novih glagolov za vso skupino. Prvi clen je dovrsni, dmgi nedovrsni: npuùmu - npuxodumb ('priti'), eoùmu - exodumb (Vstopiti1), ewùrnu - euxodumb ('iti ven, izstopiti'), 3aùmu - 3axodunib ('zaiti, stopiti v kaj'), oôoùmu - oôxoàunib ('obiti, iti okoli cesa'), omoùmu - omxoàumb ('oditi stran, umakniti se'), noàoùmu - nodxodumb ('stopiti k cemu, priblizati se'), eoùmu - exodumb ('stopiti s cesa, spustiti se'), nepetmiu - nepexoàumb ('preiti, preckati, iti cez kaj'), npoùmu - npoxodumb ('iti cez kaj, mimo cesa'),vùmu -yxoàumb ('oditi'). 1 Vrste glagolskega dejanja (cnocoö raarojitHoro ^encTBHU, .Aktionsart) razlicni avtorji pojmujejo nekoliko razlicno. Toporisic pris va glagole premikanja med vrste glagolskega dejanja in se torej v tem pogledu uvrsca med jezikoslovce, ki pojmujejo vrste glagolskega dejanja sirse V RG (1982: 585) so vr-s ste glagloskega dejanja opredeljene ozje: kot » ji e kh c ko - r paM m ara u e c kh e paspanti marojioB« in »TaKne ceMaHTHKO-cjioBooöpasoBaTejiBHBie rpynnnpoBKH marojioB, b ocHOBe KOTOpBix necear MO/jHcjmKanHH (npeoöpasoBaHHu) 3HaueHnn 6e3npe<|)HKCHBix (npenMymecTBeHHO HeMOTHBHpoBaHHBix ) rjiarojioB c TOUKH 3peHHU BpeMeHHBIX, KOJIHUeCTBeHHBIX H Cnen;HaJlBHO-pe3yJlBTaTHBHBIX XapaKTepHCTHK. Ba^KHO npn 3T0M, uto Taxne MOUHc})HKau;HH 3HaueHHH Bceraa h oöusaTejiBHO (popMajibuo ebipaotceubi npec})HKCOM, cyc})(J)kcom hjih npe4>HKcajiBHO-cy4)4>HKcajiBHBiMH 4>opMaHTaMH.« (poudarek A. D.). Zgledi so nemb-sanemb kot zacetna vrsta glagolskega dejanja in drugi. V tej definiciji se torej poudarjajo tudi formalne znacilnosti posameznih vrst glagolskega dejanja. Tudi isAcenko (1960: 209), ki imenuje to kategorijo 'coBepmaeMOCTB raarojiBHoro uencTEHu', poudarja, da so za posamezne vrste glagolskega dejanja pomembne formalne la-s stnosti. Isacenko opozarja, da nekateri avtorji ne smatrajo, da bi morale biti posamezne vrste glagolskega dejanja tudi formalno besedotvomo oznacene, ampak mednje pristevajo poleg takih tudi samo pomenske skupine, za katere je znacilen ta ali oni znacaj ali nacin dejanja (xapaKTep ^encTHBHu). Po Isacenku druzi skupino glagolov premikanja ravno 'xapaKTep ^encTHBu' (Hcauehko 1960: 301, 309). Na vlogo predponskih obrazil pri tvorjenju vrst glagolskega dejanja opozarja vidovic Muha (1993: 162), tako razvrsca glagole v svoji raziskavi glagolov v slovenskem knjiznem jeziku 16. st. M. merse (1995: 286-313).
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
U radu se na temelju građe ekscerpirane iz korpusa donjolužičkosrpskih
tekstova podružnice Lužičkorpskoga instituta u Cottbusu opisuje supin u
donjolužičkosrpskom jeziku i situacije u kojima se on ...upotrebljava. Istraživanje pokazuje da je supin u donjolužičkosrpskome stabilan glagolski oblik koji se tvori od svršenih i nesvršenih glagola te se uglavnom upotrebljava uz glagole kretanja. Osim toga, pokazuje se da se supin može upotrijebiti i u rečenicama u kojima nema glagola kretanja, ali se značenje kretanja podrazumijeva. U rijetkim se slučajevima supin može pojaviti i uz modalne glagole. U složenim rečenicama čiji barem jedan dio izražava značenje kretanja glagol kretanja ne treba stajati neposredno uz supinski glagolski oblik. Pretpostavlja se da u tim slučajevima "udaljeni" glagol funkcionira
kao signal za upotrebu supina u složenoj rečenici.
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
PDF
