V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v srednjem veku, tj. v obdobju od 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih ...odrazov je določnena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (2. polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492–1498), Stiški rokopis, besedili I–II (ok. 1428) in besedila III–V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (1. polovica 16. stoletja).
V prispevku je predstavljena primerjava glasoslovnega sistema slovenščine in makedonščine, na podlagi katere je narejena analiza napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine kot tujega jezika ...na glasoslovni ravnini. V raziskavi je sodelovalo 20 študentov Univerze na Primorskem, ki so govorci makedonščine. Analiza zajema variante izgovora v in l, izgovor e in polglasnika pred r in upoštevanje premene po zvenečnosti. Rezultati so sistematično predstavljeni v preglednicah, analiza pa vključuje tudi razlago in izvor izgovornih napak.
Poglavja o slovnici v I. in poglavje o grških in latinskih črkah v 12. knjigi Kvintilijanove Institutio oratoria so bile že večkrat temeljito pregledane in razložene. A tudi v nekaterih drugih, sicer ...krajših odlomkih je moč najti zanimive, nadvse pomembne jezikovne podatke. Kljub temu so bila ta mesta, največkrat, ker so raztresena povsod po obsežnem Kvintilijanovem delu, deležna nekoliko manj komentarja. Prispevek predstavlja nekatere izmed omenjenih odlomkov in jih poskuša razložiti v luči nekaterih glasovnih in naglasnih značilnosti latinščine.
Problem jote v starogrškem ichthỹs ‘riba’ Luka Brenko; Maja Rotter
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
09/2019, Letnik:
25, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Prispevek izpostavlja problem vzglasne jote v starogrškem ikhthỹs ‘riba’, ki v strokovni literaturi še ni bil prepričljivo rešen. Njen izvor se tu skuša razlagati kot posledico izvorne ...praindoevropske histerokinetične paradigme stgr. ikhthỹs, v kateri je v konzonantnem sklopu krepke osnove prišlo do anaptikse »šva sekundum«, pozneje pa je v pragrškem obdobju metateza prvotnega sklopa dentala in velara v šibki osnovi alomorfijo še povečala, zaradi česar je prišlo do naknadnih analoških paradigmatskih izravnav. Kritično sta predstavljeni in ovrednoteni dve možnosti, po katerih bi opisani procesi lahko privedli do izpričanega starogrškega odraza.
V prispevku so z besedili o spomladanskih opravilih predstavljeni izbrani govori primorske (Sovodnje, kraško narečje; Lokev, notranjsko narečje) in dolenjske narečne skupine (Borovnica in Ambrus – ...dolenjsko narečje; Globočdol in Šentrupert – vzhodnodolenjsko podnarečje). Sinhrono in primerjalno s knjižnimi so obravnavani v njih prisotni narečni soglasniški pojavi, oblikoslovne posebnosti ter zanimivejše besedje.
V prispevku so slovensko-nemški jezikovni stiki postavljeni v širši kontekst slovansko- -germanskih jezikovnih stikov in so prikazana pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini. Na osnovi ...glasovnih značilnosti slednjih so določeni geolekt (zemljepisna razli- čica) in sociolekt (družbena različica) ter njun hronolekt (časovna različica) nemščine, iz katerega je bila posamezna beseda prevzeta v slovenščino. Glasoslovna in pomenoslovna analiza nemških izposojenk v slovenščini je osnova za določitev področij človeške kulture, na katerih je nemška kultura v različnih zgodovinskih obdobjih vplivala na slovensko kulturo.
Hiat kot strukturna posledica samoglasniškega niza je v jezikih sveta največkrat podvržen procesom, ki ga odpravljajo: diftongizacija, oblikovanje drsnika, vstavljanje soglasnika, sovpad v en(oten) ...samoglasnik ali izpad (Casali 1998). Analiza samoglasniških nizov v slovenščini (Jurgec 2004b) je pokazala, da se vsi našteti antihiatski pojavi pojavljajo tudi v slovenščini znotraj fonoloških besed: vstavljanje j in diftongizacija Vu na splošni sistemski fonološki ravni, oblikovanje drsnika in izpad sta omejena na posamezne primere, fonetično pa se pojavljajo reduktivni procesi (diftongizacija, izpad in sovpad) in razpad (vstavljanje u, !, ? in #).
Latinščina na napisnih kamnih v rimskem imperiju je pomemben vir za rekonstrukcijo vulgarne različice jezika. Napake, ki jih srečamo na napisnih poljih, niso samo odraz kamnosekove nespretnosti, pač ...pa pogosto kažejo na razvoj jezika. Ena izmed glasovnih značilnosti vulgarne latinščine je omahovanje med črko b in v, ki je posledica razvoja izgovorjave. Pri besedi vivusse z njo na treh napisih srečamo tudi na območju Celeje.
V prispevku so obravnavani odrazi praindoevropskih in prabaltoslovanskih prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanskem oblikovnem sistemu tako s sinhronega kot z diahronega vidika. Sinhroni pogled ...prinaša tipologijo prevojnih premen v praslovanščini, in sicer njihovo razvrstitev ter oblikovno funkcijo v oblikovnem sistemu. Diahroni pogled pojasnjuje nastanek praslovanskih prevojnih premen ter spremembe njihovih funkcij v primerjavi s praindoevropskim in prabaltoslovanskim stanjem.
PDF
