V drugo polovico sedmega stoletja pr. n. št. datirana gomila v Črnolici je imela izjemno bogat grobni inventar. Med njim še zlasti izstopajo etruščanske ceremonialne bronaste posode, ki nosijo ...različne živalske upodobitve. Presentatoio je predstavnik geometričnega sloga in upodobitve vodne ptice na njem se nanašajo na enega izmed prazgodovinskih aspektov svetega ali numinoznega. Kombinacija konjske in antropomorfne ikonografije na majhnem konjskem trinožniku razkriva elemente obeh, geometričnega in orientalizirajočega sloga, ter namenoma ne upošteva morebitne mitološke predloge. Ovnova glava na razvejanemu bronastemu fragmentu je zgolj iz živalskega sveta vzet okras, katerega vloga je dekorativna in je značilnost orientalizirajočega stila.
U radu su prikazani rezultati bioarheološke analize ljudskih koštano-dentalnih
ostataka iz dva kasnoantička groba (4. st.) iz Prozora (Arupium). U tekstu
se donose povijesno-prostorni okvir, kao i ...osnovni podaci o historijatu istraživanja
Prozora i šireg područja. Dva analizirana kostura pripadaju odraslim
osobama (muškarcu i ženi). Kosturi pokazuju različite patološke promjene, kao
što je to linearna hipoplazija cakline u grobu 2 (žena) kao dokaz pretrpljenog
fiziološkog stresa koji je osoba doživjela u djetinjstvu. S druge strane, kostur
muške osobe iz groba 1 upućuje na lošu higijenu usne šupljine, intenzivnu fizičku
aktivnost (osobito u području kralježnice) te mogućnost da je ta osoba bila
jahač. Podaci u ovom radu predstavljaju prve (zasad i jedine) spoznaje o biološkim
karakteristikama stanovnika Like za vrijeme kasne antike.
Nagrobnik z nemškim napisom GRAB STAETE DER DIMNIGGSCHEN FAMILIE VON LAHR 1797 je iz gliničana, postavili so ga v prvh desetletjih 19. stoletja. Po Zadnikarjevem mnenju je to najstarejši nagrobnik, ...ki pa je nekaj časa služil za pokrov neke grobnice, pozneje pa so ga vzidali v steno. Na nagrobni plošči je velik rodbinski grb s ščitom, v katerem so trije ščitki, kar v heraldiki predstavlja grb slikarjev. Avtorici monografije o Navju sklepata, da je bil morda nekdo iz družine slikar. Kot grbovni okras na vrhu plošče je tulipan, ob straneh so ostanki šlemnega pokrivala, dva ribja ali zmajeva trupa in stilizirana jonska pilastra. Pod grbom je angelska glavica s perutmi – simbol duše, ki je pogosta na otroških nagrobnikih. Na spodnjem robu plošče je lobanja s kostjo kot simbol minljivosti. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.; M. Zadnikar, Navje – gaj slave. V : Tovariš, ilustrirana revija, 2. 9. 1949, str. 588.)
Posmrtne ostanke Frana Maslja Podlimbarskega (1852 – 1917), slovenskega pisatelja in uslužbenca avstroogrske vojske, so 1922 po posredovanju šentpetrske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ...prepeljali iz spodnjeavstrijskega kraja Pulkau v Ljubljano, kjer so ga položili v grobnico družine Furlan pri Sv. Križu. Ob 80-letnici pisateljevega rojstva Podlimbarski še vedno ni imel svojega groba. Maja 1939 je ljubljanska mestna občina dala na Navje prenesti njegove posmrtne ostanke in mu namenila sedanji spomenik, ki je bil narejen za neznanega pokojnika že v štiridesetih letih 19. stoletja: ustvaril ga je kamnosek Ignacij Toman. Nagrobnik je klasicistična plitva edikula (t. j. majhen tempelj, kapelica) s palmetnim okrasom, izdelana iz črnega lesnobrdskega apnenca, baze in kapiteli polstebrov ter velika napisna plošča pa so iz kararskega marmorja. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, kar v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Fran Maselj Podlimbarski je najbolj znan po romanu Gospodin Franjo iz leta 1913, ki je prinašal jugoslovansko politično idejo, zaradi česar je bilo delo zaplenjeno, piscu so odvzeli stotniški čin, premoženje Slovenske matice pa so zaplenili. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. ...Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Helena Kottler Vurnik je upodobila svojega sina Nika, ki je kot ilegalec padel pod streli Italijanov pred Moderno galerijo leta 1942, star le 19 let. Tragični dogodek je leta 1957 opisal pisatelj ...Beno Zupančič v romanu Sedmina, po njem pa so leta 1969 posneli tudi istoimenski film v režiji Matjaža Klobčiča.
PDF
