Ženske in migracije Rosulnik, Klara Kožar
AS. Andragoška spoznanja,
10/2015, Letnik:
21, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Skozi zgodovino so raziskovalci migracij svojo pozornost namenjali predvsem moškim med migranti, danes opažamo povečano raziskovalno zanimanje za migrantke. Ta neuravnoteženi pristop ogroža pogled na ...migracije kot spolno zaznamovan proces. Migracija namreč prinaša velike življenjske spremembe in izkušnje, ki jih ne glede na časovno obdobje moški in ženske doživljajo različno. V članku poskušam odgovoriti na vprašanje, zakaj so bile migracijske izkušnje žensk v zgodovini prezrte ali stereotipno obravnavane ter zakaj v sodobnosti govorimo o feminizaciji migracij. Žensko predstavim kot aktiven subjekt v migracijskem procesu, ki z zavestno odločitvijo za spremembo v življenju prevzame odgovornost za svoje življenje in nadzor nad njim.
Vrijeme adolescencije i mladosti posebno je životno razdoblje, kad svaki pojedinac prelazi iz faze djetinjstva u jedno novo razdoblje skrbi za sebe, u kojem dolazi do formacije identiteta. U tom ...razdoblju svaka osoba zbog novih iskustava nanovo formira osobnu ljestvicu vrednota, u koju se uključuje i područje religioznosti, s vlastitim vrednotama i normama ponašanja. Autori u prvom dijelu rada opisuju nekoliko vidova skrbi o sebi te religiozni život adolescenata i mladih. Drugi dio rada posvećen je formaciji (religioznog) identiteta pod genetsko-biološkim i socio-kulturnim uvjetovanostima. Treći dio rada govori o zadovoljstvu životom adolescenata i mladih prema istraživanima Heinera Keuppa i Viere Pirker. Zaključuje se kako adolescenti i mladi preko različitih dimenzija religioznosti postižu osjećaj zajedništva i pripadnosti, te kako im povezivanje vlastitog životnog iskustva sa sadržajima vjere donosi zadovoljstvo životom.
The time of adolescence and youth is a special period of life in which each individual passes from the phase of childhood to a new period of self-care in which identity formation occurs. During this period, because of new experiences, each person re-forms the personal scale of values, which includes the area of religiosity with its own values and norms of behavior. In the first part of the paper, the authors describe several aspects of self-care and the religious life of adolescents and young people. The second part of the paper is dedicated to the formation of (religious) identity under genetic-biological and socio-cultural conditions. The third part of the paper talks about the life satisfaction of adolescents and young people according to the research of Heiner Keupp and Viera Pirker. It is concluded that adolescents and young people through different dimensions of religiosity achieve a sense of community and belonging, and that connecting their own life experience with the contents of faith brings them life satisfaction.
Ciljevi ovog istraživanja bili su ispitati razlike između skupina po-jedinaca različitog studentskog statusa u karakteristikama odra-slosti u nastajanju i statusu identiteta, te provjeriti povezanost ...ro-diteljske kontrole s dimenzijama identiteta odraslih u nastajanju. Istraživanje je provedeno na uzorku od 363 sudionika u dobi od 18 do 25 godina. U istraživanju su korišteni sljedeći instrumenti: Inventar dimenzija odraslosti u nastajanju, Upitnik procesa razvo-ja identiteta, skale psihološke i bihejvioralne kontrole te helikopter ponašanja, kao i čestica koja mjeri subjektivan osjećaj odraslosti. Rezultati pokazuju kako se pojedinci različitog studentskog statu-sa razlikuju na tri dimenzije odraslosti u nastajanju: doba moguć-nosti, doba nestabilnosti i doba osjećaja razmeđe, te dopunskoj skali doba fokusiranja na druge. Studenti u većoj mjeri nego di-plomirani smatraju da je odraslost u nastajanju za njih doba ne-stabilnosti i doba osjećaja razmeđe, dok nestudenti u većoj mjeri nego studenti smatraju kako je odraslost u nastajanju za njih doba fokusiranja na druge. Većina pojedinaca koji su diplomirali se smatra odraslima, dok nestudenti i studenti većinom izjavljuju kako se smatraju odraslima samo u određenim aspektima. Nisu pronađene razlike u statusu identiteta između skupina različitog studentskog statusa. Na dimenziji obvezivanja pronađena je sta-tistički značajna negativna povezanost s bihejvioralnom i psiho-loškom kontrolom majke, te s psihološkom kontrolom oca, dok je na dimenziji istraživanja pronađena samo statistički značajna negativna povezanost s helikopter ponašanjima majke.
Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ...ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega konteksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik.
Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša ...Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.
Sodobna identiteta gradiščanskih Hrvatov kot odnos, ki predpostavlja enakost, istovetnost in enotnost s samim seboj, se je oblikovala po letu 1921 med potomci tistih Hrvatov, ki so v 16. stoletju v ...sklopu velikega razseljevanja s hrvaških ozemelj pred plimo osmanske ekspanzije v jugovzhodni Evropi zapustili stara bivališča med reko Dravo in Jadranskim morjem ter se nastanili na zahodnih robovih Panonije, se pravi na območju, ki si ga danes znotraj Evropske unije delijo avstrijska pokrajina Burgenland (hrvaško Gradišče), okraja Vas in Győr-Moson-Sopron na zahodnem Madžarskem in bratislavski okraj na Slovaškem.
Prispevek se ukvarja z romanom sodobnega slovenskega pisatelja in dramatika Petra Božiča (1932–2009). V središče postavlja travmatično vojno izkušnjo, izkušnjo smrti in vprašanje oblikovanja ...identitete ob veliki travmi literarnih oseb, pri čemer ima spomin v pripovednem svetu Petra Božiča temeljni pomen. Predstavljena so pisateljeva pripovedna besedila, čemur sledi poglobljena interpretacija romana Očeta Vincenca smrt s temeljnimi motivno-tematskimi, stilnimi in jezikovnimi poudarki. Zatem se avtorica posveti podrobnejši predstavitvi spomina dečka Ana ter identitete literarnih oseb. Ugotavlja, da v romanu prevladujeta preplet individualnega in kolektivnega spomina ter odsotnost identitete zaradi travm iz preteklosti.
Jezik in transspolne identitete Kern, Boris; Vičar, Branislava
Slavistična revija,
07/2019, Letnik:
67, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek v skladu z razumevanjem identitete kot dialoškega konstrukta přeučuje vlogo jezika pri konstruiranju transspolnih identitet v diskurzivni interakciji. Posebno pozornost namenja ...alternativnim jezikovnim praksam, ki jih razvijajo nebinarne transspolne osebe, da konstruirajo svoje identitete zunaj normativnega binarnega spolnega sistema.
Avtorica v prispevku migracijske izkušnje svoje pratete Neže Gerkšič oz. Agnes Lacroix obravnava kot polje učenja in ga interpretira s teorijo biografskega učenja. Biografsko učenje obravnava kot ...proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in (re) konstruira identiteto, znanje, veščine, stališča in vrednote. Z analizo avtobiografskega zapisa prikaže, kako je akterka migracij z različnimi strategijami (s prilagajanjem, z osebnostno rastjo, razvojem individualnega sloga življenja, s poseganjem v družbena pravila okolja, z inovativnim učenjem) oblikovala svoja znanje in identiteto. Avtorica strategije učenja predstavi kot orodje, s katerim analizira in interpretira učenje ob izkušnji migracije.
Anton Martin Slomšek (1800–62) velja za enega najpomembnejših osebnosti prve polovice 19. stoletja na Slovenskem. S svojo izrazito narodnobuditeljsko držo zaznamuje slovensko nacionalno identiteto ...svojega časa, hkrati pa kot muzikalno občutljiv vzgojitelj poudarja pomen glasbe pri oblikovanju posameznikovega in širšega narodnostnega značaja. Referat skuša odgovoriti na vprašanja, kako se poudarjena zunajglasbena funkcija sklada z idejo avtonomno glasbeno lepega, ki se uveljavlja v času, ko je Slomšek živel, kako te ideje vplivajo nanj in v kolikšni meri v njegovih spisih odzvanja estetika prejšnjih stoletij, vse od antičnih in zgodnjekrščanskih piscev.
PDF
