Glavna je svrha rada kroz prizmu teorije kontrole identiteta istražiti pozitivne (afilijativni i samopomažući) i negativne (agresivni i samoporažavajući) stilove humora te odrednice identiteta ...(demografske karakteristike, konformizam, inovativnost, jedinstvenost) kao prediktore i namjeru kupovine kao ishod stilova humora. Istraživanje je provedeno na prigodnom uzorku od 253 ispitanika, pri čemu se podaci analiziraju s pomoću regresijske analize. Rezultati pokazuju da je spol povezan s agresivnim stilom humora, a dob uglavnom s agresivnim i samoporažavajućim stilovima humora. Nadalje, konformizam potrošača negativno je povezan s afilijativnim, a pozitivno s agresivnim i samoporažavajućim stilovima humora. Inovativnost potrošača pozitivno utječe samo na agresivni stil, dok je jedinstvenost potrošača pozitivno povezana sa samopomažućim i samoporažavajućim stilovima humora. Za namjeru kupovine od pozitivnog su značenja i pozitivni i negativni stilovi humora, i to jedino samopomažući i agresivni stil humora. Razmatrani konstrukti i veze predstavljaju nove spoznaje općenito te posebice u okviru teorije kontrole identiteta, i kao takvi imaju vrijedne znanstvene i praktične implikacije.
Radom je obuhvaćena analiza različitih narativnih formi sjećanja u čijim se okvirima Domovinski rat razumije i kolektivno pamti u hrvatskom društvu. Da bi se pružio koherentan okvir o kolektivnim ...sjećanjima na Domovinski rat, analizom su obuhvaćena ogledna osobna (komunikacijska) i institucionalna (službena) sjećanja, među kojima je napravljena distinkcija potrebna za razumijevanje društvenih reprezentacija i percepcija o Domovinskom ratu. Želi se pokazati kako su narativi o Domovinskom ratu interpretirani, reprezentirani i kolektivno zapamćeni, a odmičući se od dosadašnjih povijesnih sjećanja na Domovinski rat. Dok se u radu diskutiraju ogledna osobna i institucionalna sjećanja, istraživački je fokus bitno postavljen na jednu narativnu formu sjećanja – usmenu povijest neposrednih sudionika i sudionica koja se iznosi s ciljem analize i prikaza značenja koja Domovinskom ratu pripisuju ljudi koji nisu bili kreatori povijesnih događaja i nositelji političke moći. U sferi institucionalnih sjećanja naglasak je na političkim gestama i govorima na komemoracijama tijekom 2020. godine, čijom se analizom ukazuje na mogući pomak prema priznavanju humanosti i patnje druge strane kao najvažnijim koracima na putu prema suživotu i dijeljenim sjećanjima na rat. Rad naposljetku, postavljajući pitanje kako ćemo se u budućnosti sjećati Domovinskog rata, diskutira porozne granice i tanke linije prijelaza iz komunikacijskog u kulturno sjećanje.
Prispevek obravnava pojav, imenovan ‘regionalna identiteta’. Na njen velik pomen kaže uporabnost tega orodja pri oblikovanju regionalnih strategij ali pri oblikovanju posameznikovega položaja v ...prostoru in času. Pojem se je v zahodni geografiji pojavil približno v 70. letih prejšnjega stoletja, a se doslej v češki družbeni geografiji še ni dovolj uveljavil. Glavni namen članka je ovrednotenje dosedanjega razvoja preučevanja regionalne identitete v češki družbeni geografiji.
Presented are the perceptions of different foreigners who came to Slovene lands in the past or in the present time, as shown in Slovene folk narratives. Despite often stereotyped picture of the ...Others, the research demonstrates an immense complexity of these narratives and the fact that they tell more about Us than about Them. The book ('The Mysteriou Stranger and the Demonic Enemy. “The Other” and Otherness in Slovene Folk Narratives') brings a theoretical overview of the current research on otherness in folklore studies and contextualizes the examples into a wider international folkloristic, anthropological and historical frames. Stories about the Turks, the Napoleon’s French and the Huns reflect an interweaving of historical facts, archetypical imageries of the dangerous Foreigner and ideological influences. These narratives are strongly embedded into the landscape and reinforce the sense of a common identity of its members. The imagery of historic aggressors is understandably quite different from the imagery of Jews and the Roma, with whom the people of the Slovene lands have had a completely different kind of contact.The same goes for contemporary foreigners from other countries. Nevertheless, they all display a high level of stereotypization, generalization and projection of fears upon “the Other”.
Besedilo prikaže migracijske izkušnje kot polje učenja, ki ga interpretiramo s teorijo biografskega učenja. Migracije so pomemben življenjski prehod, ki ustvarja možnosti za učenje tako na makro ...ravni ob soočanju posameznika s kulturnimi sistemi kot na makro ravni ob drobnih zgodbah individualnega izkušanja odnosov in prehodov. Biografsko učenje obravnava kot proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in pomeni re-/konstrukcijo identitete, znanja, veščin, stališč in vrednot. V tem procesu je subjekt avtorefleksiven, aktiven »producent« znanja in konstruiranja lastne identitete. Z učenjem se preko refleksivne naracije in refleksivne prakse vsakdanjega življenja spreminja njegov življenjski svet. Namen članka je analizirati biografsko učenje in ga ob migracijah kot transformativnih izkušnjah opisati kot konceptualno orodje za njegovo raziskovanje.
U radu su definisani osnovni pojavni oblici kompjuterskog kriminala sa akcen- tom na krađu identiteta kao posebnom obliku koji bi de lege ferenda okarakte- risali i adekvatno propisali kao krivično ...delo u Krivičnom zakponiku Republike Srbije. Cilj ovog rada je da se pokaže mesto krađe identiteta u spektru raznih kriminalnih radnji koje se svrstavaju u visokotehnološki kriminal. Rad je po- deljen na tri celine. Prva predstavlja uvodno izlaganje u kome je opisan način na koji utiče veoma brz razvoj informacionih i komunikacionih tehnologija na razvijanje novih metoda za njihovu zloupotrebu, nakon čega su opisane defini- cije krađe identiteta i njene karakteristike. Drugi deo rada je posvećen načini- ma, obeležjima i modalitetima krađe identiteta, dok je u trećem delu značaj dat načinima zaštite i prevencije krađe identiteta te argumentovan predlog za njeno definisanje u Krivičnom zakoniku Republike Srbije. Na kraju rada dat je kratak sažetak u vidu zaključka.
Prispevek obravnava različne vidike regionalne identitete. Nastajajo in se ohranjajo tudi z družbenim delovanjem, ki poteka skozi različne dejavnosti družbenega življenja. Te se pogosto odvijajo v ...prostorsko zaokroženih območjih, povzročajo diferenciranost prostora in občutek skupne regionalne pripadnosti. Namen članka je nakazati vzroke regionalne identitete in kakšne so njene posledice v prostorskih strukturah. Ena izmed posledic je lahko tudi pojav identitetnih regij.
The book of proceedings brings together contributions, submitted to the international conference Mapping the spaces of modernist cities within the context of CIAM's Athens charter, which is result of ...the applied national project Mapping the Urban Spaces of Slovenian Cities from the Historical Perspective: Modernism in Nova Gorica and its Contexts (L6-8262), financed by the Slovenian Research Agency, Municipality of Nova Gorica and the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The papers critically reflect on the Athens Charter, which established the principles of a functionalist city at the 4th CIAM Congress (Congrès internationaux d'architecture moderne) in 1933. The case studies discuss cities, which were newly built in the 20th century in the Soviet Union, Germany, Italy, the Baltic States, Iran and Slovenia, with Nova Gorica at the forefront. They are organized into seven thematic sections, covering a number of previously poorly researched topics: the foundation and establishment of a functional city, the centres of new functionalist towns and the identity of a town, monotony or diversity of modernist residential architecture, the forgotten and decaying industrial heritage, religious architecture in new functionalist towns, monuments in the public space of functionalist city and mapping and visualization of a town.
Internacionalizacija visokega šolstva je v zadnjih desetletjih postala splošno priznano dejstvo in nujnost evropskega prostora. Med pomembnimi posledicami internacionalizacije sta tudi povečana ...mobilnost študentov in uporaba angleščine kot lingue france v pedagoškem procesu na univerzitetni ravni. Vendar pa študenti vseh aktivnosti na gostujoči instituciji ne morejo ali ne želijo vedno opraviti v angleškem jeziku, zato je za njihovo uspešno mednarodno izkušnjo pomembno tudi poznavanje drugega tujega jezika. Skozi perspektivo nezadostnih jezikovnih kompetenc v drugem tujem jeziku se pri tem odpirajo vprašanja študentovih predstav o tuji akademski kulturi in o načinu bivanja znotraj te kulture. Namen pričujoče raziskave je ugotoviti, s kakšnimi omejitvami, povezanimi z gradnjo medkulturnih kompetenc, se srečujejo slovenski študenti nefilološke fakultete ob opravljanju študijskih obveznosti na frankofoni instituciji. Na temelju polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili s študenti Fakultete za družbene vede, smo s kvalitativno tekstovno analizo ugotavljali, kako študenti na izmenjavi in študenti na podiplomskem študiju v frankofonem okolju konceptualizirajo svojo identiteto in kako dojemajo značilnosti frankofone kulture. Rezultati kažejo, da pri študentih prevladuje identitetna inkluzivnost, identitetno varnost pa poleg jezikovnih primanjkljajev ovirajo predvsem pomanjkljivo razumevanje akademske kulture in občutki marginalizacije v odnosu do študentov, ki jim je francoščina materni jezik. V zadnjem delu podajamo nekaj predlogov za razvijanje medkulturne kompetence učencev jezika stroke na nefilološki fakulteti.
Obdobje med obema vojnama zaznamujejo politične krize, povezane z nacionalnimi vprašanji v Kraljevini SHS oz. Jugoslaviji. Vprašanja razmerij med jugoslovanstvom in slovenstvom so v tridesetih letih ...20. stoletja znova dobila pomembno vlogo znotraj nacionalne emancipacije in naraščajočih mednacionalnih konfliktov ter ponovno postala ena osrednjih tem likovne umetnosti. Po desetletju, ki sta ga zaznamovala ekspresionizem in nova stvarnost, so se v tridesetih letih ponovno obudile vrednote zmernega modernizma in iskanja nacionalnega izraza v umetnosti. V takšnih razmerah se je na slovenskem umetnostnem prizorišču pojavila skupina umetnikov, šolanih v Zagrebu, kulturnem centru Kraljevine Jugoslavije, v katerem so se odvijale burne polemike glede nacionalnega izraza v umetnosti. V prispevku je predstavljeno iskanje »našega izraza« v umetnosti, kot sta ga razumela osrednja protagonista likovnega dogajanja, slikarja Krsto Hegedušić in Ljubo Babić. Zlasti slednji je bil za formiranje mlade slovenske umetnosti v tem obdobju ključnega pomena, saj je bil tudi plodovit pisec in eden najpomembnejših profesorjev na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Nekdanji zagrebški študentje, ki so oblikovali skupino Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, so v razburkanih letih pred 2. svetovno vojno v umetnosti iskali lasten, slovenski likovni izraz, pri čemer so se navezali na razmišljanja hrvaških umetnikov, ki pa so jih prilagodili slovenskemu okolju in razmeram. Svoje delovanje so afirmirali tudi prek navezave na slovenske impresioniste, ki so bili v tem obdobju že splošno sprejeti kot začetniki slovenske umetnosti. Neodvisni so tako iskanje slovenskega izraza v umetnosti izpeljali iz različice modernizma, kot so ga zastavili slovenski impresionisti, in ga združili z razumevanjem nacionalnega izraza svojih profesorjev. Tako so predstavili svoj prenovljen slovenski nacionalni izraz v umetnosti, temelječ na tradiciji, a v sozvočju s sodobnimi likovnimi tokovi.
PDF
