Cilj. Cilj je rada prikazati novosti iz područja zaštite osobnih podataka koje donosi Opća uredba o zaštiti podataka iz perspektive knjižničnog poslovanja. U radu se osobito provjerava usklađenost ...načela i prakse obrade osobnih podataka u Normativnoj bazi imena NSK s novom Uredbom. Pristup/metodologija/dizajn. Daje se pregled i pojašnjenje temeljnih pojmova i koncepata iz područja zaštite osobnih podataka prema novoj Uredbi te analiza relevantnih članaka Uredbe koji se mogu primijeniti na prikupljanje, obradu i korištenje osobnih podataka u Normativnoj bazi imena. Navode se primjeri postupanja s pseudonimima u knjižničnim bazama te moguće mjere i preporuke. Rezultati. Analizirajući postupanje s osobnim podacima za potrebe Normativne baze imena, donosi se zaključak da posebnu pažnju treba posvetiti poštivanju načela obrade, a radi uspostave pravne osnove preporučuje se donošenje dodatnog nacionalnog zakona iz knjižničarstva. Potrebno je osvijestiti postojanje prava pojedinaca čiji se osobni podaci obrađuju te ograničenja njihovih prava s obzirom na svrhu prikupljanja podataka i ulogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u obavljanju zadaće od javnog interesa. Ograničenja. Rad se prvenstveno odnosi na napore u usklađivanju rada Normativne baze imena u okviru širih napora u usklađivanju knjižničnog poslovanja sa zahtjevima novog europskog zakonodavstva iz područja zaštite podataka. Praktična primjena. Razmatraju se praktični problemi usuglašavanja rada Normativne baze imena sa zahtjevima iz Opće uredbe o zaštiti podataka. Originalnost/vrijednost. Analizom relevantnih članaka Uredbe rad donosi pregled postupanja s osobnim podacima u segmentu knjižničnog poslovanja koji se tiče rada na Normativnoj bazi imena. Značaj rada očituje se u doprinosu aktivnostima prilagodbe knjižničnog poslovanja standardima Uredbe te utjecaja na razvoj za knjižnice relevantnog okvira zakonodavstva u Republici Hrvatskoj.
Purpose. The purpose of the article is to give a review the new European data protection regulation from the perspective of library activities, especially the compliance of personal data processing in the Croatian National and University Library Name Authority database with the new personal data protection rules. Approach/methodology/design . The article examines and interprets the basic con-cepts and principles of data protection contained in the new General Data Protection Regulation as well as relevant provisions concerning collecting, processing, and using personal data in the Name Authority database. A selection of examples of processing of pseudonyms is presented along with the appropriate measures and recommendations. Findings. The findings of this article obtained from the analysis of the personal data processing activities confirm the conclusion that special attention needs to be given to complying the established data processing principles. In addition, the supplementary legal basis should be regulated through the national library legislation. Special efforts need to be taken to ensure the protection of the rights of the individuals or data subjects as well as possible limitation of these rights for the purposes of activities conducted by the National and University Library while performing duties in the public interest. Research limitations/implications. The article is primarily focused on efforts in establishing and maintaining compliance of the Name Authority database with the re-quirements of the new European personal data protection regulation (GDPR). Practical implications. The article considers the practical problems and issues in complying with the GDPR requirements. Originality/value. The article analyzes relevant provisions and articles of the Gen-eral Data Protection Regulation regarding the processing of personal data during activities conducted by the Name Authority database. The article contributes to the efforts to establish and maintain compliance with the provisions of the GDPR in library oper-ations and offers valuable insights to promote library relevant legislative development in the Republic of Croatia
Mnogobrojna španjolska imena, osobito ona ženska, semantički su transparentna. Prevodeći „značenja“ takvih imena, površni poznavatelj španjolskoga jezika može se upitati što to nagoni ljude da ...ženskom novorođenčetu nadjenu ime Amparo ‘utočište’, Angustias ‘tjeskobe, jadi’, Consuelo ‘utjeha’, Dolores ‘žalosti, boli’, Rosario ‘krunica’. Nasluti li kako imena Asunción ‘uznesenje’ i Inmaculada Concepción ‘bezgrješno začeće’ imaju kakve veze s katoličkom tradicijom Kraljevine Španjolske i marijanskim kultom, na dobrom je putu.
Slovenski eksonimi Ciglič, Rok; Hrvatin, Mauro; Kladnik, Drago ...
Geografija Slovenije,
2013
eBook, Book
Odprti dostop
This volume (‘A List of Slovenian Exonyms’) is a contribution to fostering greater consistency in the use of Slovenian exonyms, or geographical names adapted to Slovenian. It provides material for ...their standardization and at the same time ensures that this important aspect of Slovenian will not to sink into oblivion. The volume has three parts. Part one contains theoretical and methodological reflections on exonyms, with an emphasis on explaining basic concepts, the use of exonyms, gathering and selecting them to design a collection of exonyms, and presentation of an analysis of their frequency. It concludes with two chapters that serve as links to the other two parts of the volume. The first presents the format of the table in detail. This table, with a list of the most frequently used exonyms (3,818), comprises the second part of the book and is supplemented by a table with a list of over 350 of the most established alternative exonyms. The third part of the volume contains color maps containing exonyms from the table in part two, arranged by part of the world and divided according to semantic type of exonym.
Djelom Imena vlastita i splošna domaćih životin u Hrvatov a ponekle i Srbalj s primětbami (1867.) Fran Kurelac obuhvatio je i imena ovaca i ovnova (Ovis aries). Upravo se taj tip zoonima analizira u ...ovome radu. Obrada 285 različitih zoonima, među kojima je 82 % imena ovaca, a 18 % imena ovnova, provodi se na nekoliko razina. Imena se najprije razvrstavaju prema semantičko-motivacijskome kriteriju, pri čemu se promatra doimenska semantika, tj. značenje riječi ili osnove od koje je zoonim tvoren. Na tu razinu obrade nadovezuje se i klasifikacija prema kriteriju jezičnoga podrijetla riječi ili osnova od kojih su nastala, pri čemu se iz motivirajućih riječi neslavenskoga podrijetla iščitavaju i utjecaji drugih jezika i kultura. Slijedi klasifikacija prema tvorbenome kriteriju. Analiza i interpretacija rezultatā istraživanja oslanja se na rezultate dosad provedenih zoonomastičkih istraživanja radi ustanovljivanja specifičnosti u imenovanju ovaca i ovnova te utvrđivanja sličnosti i razlika između imenovanja ovaca i imenovanja drugih domaćih životinja (posebno konja i goveda).
Obcina Codroipo obsega danes poleg samega Codroipa se trinajst naselij, od tega kar osem s slovanskimi imeni: Beano (< *Beljane), Biauzzo (< *Blaguc), Goricizza (< *Goricica), Iutizzo (< *Ljutice), ...Lonca (< *Loka), Passariano (< *Preserjane), Rividischia (< *Robidisce), Zompicchia (< *Cepice). Neslovanska so: Muscletto, Pozzo, Rivolto, San Martino, San Pietro. Taksna koncentracija slovanskih krajevnih imen kaze na strnjeno slovansko poselitev tega dela Furlanije v srednjem veku, zgodnja datacija obstoja naselja s slovanskim imenom *Blaguc pa omogoca domnevo, da je do te poselitve prislo ze v casu pred ogrskimi vpadi, torej najmanj ze v 9. stoletju, ce ne celo ze v 8. stoletju. S tem se postavlja pod vprasaj teza zgodovinarjev (Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptman idr.), v skladu s katero je mirna slovenska kolonizacija v ravninski Furlaniji potekala sele v drugi polovici 10. in v 11. stoletju, potem ko so prenehala ogrska pustosenja (Kos 1985: 179). Zaradi sovpada lat. priponskega obrazila -anum in slovanskega obrazila -jane v sodobno obrazilo -ano oz. -ana so tako italijanski kot slovenski jezikoslovci doslej stevilna krajevna imena v Furlaniji in na slovenskem zahodnem robu zmotno razlagali kot romanska predialna imena, nastala iz osebnih imen rimskih veleposestnikov, ceprav so to izvorno slovanska imena na -jane (Torkar 2007a). Stevilo doslej neprepoznanih (staro)slovenskih toponimov v Furlaniji je zato znatno vecje, s tem pa tudi gostota in obseg nekdanje slovanske poselitve v Furlaniji.3 Za slovansko naselitev v Furlaniji pred ogrskimi vpadi sicer prica tudi tpn Cervignano, izprican ze v listini iz l. 912 kot Cerveniana, ki ga po vsej verjetnosti smemo rekonstruirati kot *...venjane (Torkar 2007a: 485). Koroska slovenska vas z gornjim imenom bi morala l. 2011 prejeti dvojezicni napis. Pri dolocitvi slovenskega dela napisa se je zapletlo, ker so uradni predstavniki slovenske manjsine vztrajali pri poknjizeni obliki Podsinja vas, kot jo je dolocil P. Zdovc (1993: 76, 2008: 93, 2010: 87), del domacinov in drugih predstavnikov manjsine pa se je zavzemal za obliko Psinja vas, ki je veliko blizja zivi ljudski izreki (Psinja ves). Prvi so svoje stalisce utemeljevali s trditvijo, da je danasnja narecna oblika nastala iz prvotne oblike *Podsinja vas, ker da, skupaj z Bistrico v Rozu, lezi pod planoto, imenovano Sine, nem. Sinach. Nemsko ime Hundsdorf je po njihovem mnenju napacen prevod slovenske narecne oblike Psinja ves, nastal pa naj ne bi toliko zaradi nerazumevanja kot zaradi posmehovanja. Proti tej razlagi govorita dva tehtna razloga: a) nem. ime Hundsdorf se pojavlja ze v viru iz l. 1216 (Hundesdorf ), ko slovenscina se ni poznala pojava vokalne redukcije, zaradi katere naj bi domnevna *Podsinja vas postala Psinja vas, b) ce bi izvirno ime res bilo *Podsinja vas, bi bila narecna oblika danes *Posinja vas, saj samoglasnik o v takih primerih ne izpade, enako kot v koroskih slovenskih krajevnih imenih Pogorje, Postrazisce, Poturje, ki so nastala iz *Podgorje, *Podstrazisce, *Podturje. Nobenega dvoma ni, da je knjizna oblika Podsinja vas rezultat ljudske etimologije, saj temelji na umisljeni ekstralingvisticni predpostavki. Prvic se pojavi v seznamu koroskih krajevnih imen iz l. 1918, nato pa se v seznamih iz let 1970 in 1982 (Zdovc 1993: 229). Prej, npr. 1894, je izpricana oblika Psinja ves (Specijalni repertorij 1894: 17), v seznamih 1905, 1945 in 1963 Psinja ves, 1972 Psinja vas (Zdovc 1993: 229). Prebivalci Psinje vasi so Psinjcici, pridevnik je psinjski (Zdovc 1993: 76). Ime planote Sine je o.itno rezultat podobne onemitve vzglasnega p- (iz *Psine) kot pri tpn Sarsko (iz *Psarsko). Podstava obeh imen . Sine (< *Psinje brdo) in Psinja vas . je *psina, 'kraj, kjer je veliko psov'. Na enak na.in so iz ustreznih apelativov tvorjeni toponimi Kozina (< *kozina 'kraj, kjer je veliko koz', 'kozji pa.nik'), Pol.ina (< pol.ina 'pol.ja luknja'), Krtina (< krtina 'manj.i kup zemlje, ki ga izrije krt'), *Ov.ina, danes Ewixen v Dolnji Avstriji (< *ov.ina 'ov.ji pa.nik'), in Ov.ina, kraj v Srbiji, *Bi.ina, danes Feischsen v Dolnji Avstriji (< *by.ina 'pa.nik za bike'), in By.ina, vas na .e.kem, ter Bi.ine, vas na Hrva.kem, *.abina danes Saffen v Dolnji Avstriji (< *.abina '.abji potok') (Georg Holzer 2001: 54, 56, 92), Vrbina (< vrbina 'vrbovo grmovje, drevje'). Priimek Adlesic je mogoce pojasniti na podlagi medjezikovne nemsko-slovanske glasovne substitucije. Obmocje vasi Adlesici je spadalo k zemljiskemu gospostvu Pobrezje (nem. Freyenthurn), ustanovljenemu sredi 16. stoletja (Kos 1991: 64). Glede na to, da nedalec od Kolpe, v Dugi Resi na Hrvaskem, se obstaja redek priimek Arlesic,12 lahko sklepamo, da je priimek Adlesic nastal iz prvotne oblike *Orlesic v pisarni nemskega zemljiskega gospoda v Pobrezju z bavarsko asimilacijo rl > dl in nemsko substitucijo srbskohrvaskega vzglasnega o z a. O bavarski asimilaciji rl > dl pise Ramovs (1924: 225), ki poleg bavarske asimilacije rn > dn za tpn Mirna pec (nemski pisar je to ime slisal kot Medna pec in ga zato prevedel v Hönigstein) navaja tudi asimilacijo nem. Stern v kor. nem. stedn, Kerl v khedl, Arling v adlin (sklicuje se na knjigo J. Schatza, Altbairische Grammatik, par. 72). Priimek *Orlesic je nastal kot patronimik iz vzdevka *Orlesa ali *Orles, ta pa iz obcnega imena orlesa, ki se v razlicnih hrvaskih in srbskih narecjih uporablja za kokos, raco oz. kozo, ali orles, ki je pokrajinska hrvaska ali srbska oznaka za orla.13 Primerljivo s ponemcenjem priimka *Orlesic v Adleschitsch je ponemcenje uskoskega priimka Culibrk v Culiberg (Terseglav 1996: 26). V urbarju za gospostvo Vinica iz leta 1674 zasledimo ta priimek zapisan kot Zulliwerkho (Kos 1991: 470).
Skozi zgodovino je človek oblikoval bogato besedišče, ki poimenuje posamezne geografske pojave in forme krajine, s katerimi je tisočletja živel in jih spoznaval. Ko si človek prisvoji naravno ...krajino, pa ta ne izgine, temveč postane nov habitat, grajeno tkivo, in tako ponuja drugačno paleto pojavov. S tvorjenjem novih izrazov za prostor ozaveščamo svojo urbano okolico ter jo pretvarjamo v zaznavno družbeno krajino. Bogastvo kompleksnega urbanega prostora in mejnih območij med naravnim in grajenim ostaja v veliki meri nepoimenovano. Cesta, ulica, avenija, stolpnica, trg – do sem naša jezikovna in kognitivna sposobnost še sežeta. Kaj pa vse majhne variacije, ki jih zaznamujejo in razločujejo med seboj? Kako bi ti označevalci vplivali na našo percepcijo prostora mesta? Članek s pomočjo analize načinov generiranja sodobne urbane krajine ter procesov poimenovanja prostora razišče prostorsko besedotvorje kot potencialno možnost vzgajanja pomenljive povezave med uporabnikom in mestom ter kot orodje reapropriacije mestnega prostora.
The monograph presents different names of Piran Bay (Slo. Piranski zaliv) over time. Despite the leading onomastic topic, the publication is designed as a regional-geographic review of Piran Bay and ...its hinterland, where all the main physical- and socio-geographical characteristics are presented. This book describes the basic hydro-geographic characteristics of Piran Bay as a part of Gulf of Trieste and the Adriatic Sea. The monograph talks about the historical development, salt making in Sečovlje salt pans and the circumstances that led to the now more than two decades-long border dispute between Slovenia and Croatia. A significant chapter is dedicated to the presentation of the different naming of the Bay of Piran through time. According to the chronological order, 104 different cartographic sources present the name changes of the Piran Bay through time and when a certain specific geographic name appeared. Based on media analysis, one of the chapters describes the relation between the names Savudrijska vala or Savudrijski zaljev (Savudrija Bay) and Piranski zaliv or Piranski zaljev (Piran Bay).
Jeziki, ki so grške tujke in imena neposredno ali posredno prevzemali prek latinščine, grška imena praviloma naglašajo po latinsko. Pravilo ima celo v italijanščini veliko izjem, vendar se je v ...primeru dublet vsaj v akademskih krogih uveljavilo kot norma (t. i. lex Perrottae). Po drugi strani pa je v literarnih prevodih grško naglašanje grških imen pogosto. Prevajalci se h grškemu naglasu ne zatekajo samo metri causa. Često gre za zavestno izbiro, za evokativni, komemorativni vpis imena v njegovem izvornem zvenu. Primeri tega so že pri rimskem epiku Eniju. Dilema torej ni samo pravopisna. V duhu teorije govornih dejanj lahko nezaznamovani latinski naglas povežemo z denotativno, grškega pa s performativno, »obredno« rabo. Avtor prispevka meni, da je v vsakdanji, »sekularni« rabi latinski naglas edina zgodovinsko utemeljena zdravorazumska izbira, v literarnih prevodih pa je treba dopustiti večjo svobodo.
Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
PDF
