Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
Settlement names are the type of geographical names or toponyms that people come across most often. In Slovenia, their unification or standardization is handled by the Commission for Standardization ...of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia, which is based at the Anton Melik Geographical Institute of the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The Commission operates mainly on the basis of UN resolutions on geographical names, Slovenian orthography and Slovenian legislation on geographical names, and publishes standardized geographical names in standardization documents (such as maps and gazetteers) and online on the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia. There are more than 6,000 settlement names in Slovenia, a fifth of which are disputed for various reasons and should be corrected.The book ('Disputed names of settlements in Slovenia') first discusses basic terms in the field of geographical names, especially settlement names, then describes the methodology for determining disputed settlement name in Slovenia and proposes corrected names of disputed names, and finally presents standardized names on maps at a scale of 1: 1,000,000 and 1:250,000 and in the Register of Geographical Names or REZI, which is the largest database of geographical names in Slovenia.
This volume focuses on the names of Slovenian regions and how they are connected with regional identity. The introduction defines the basic terms and provides an overview of Slovenian research on ...geographical names. The second part chronologically outlines the sources of the names of regions, starting with archival material. This is followed by an overview of modern maps and registers by the Slovenian Surveying and Mapping Authority (GURS), and, finally, geographical regionalizations are presented as a source of the names of regions. The third part presents the results of collecting the names of regions as part of a survey. The findings show the following: the names of regions reflect regional identity and represent an important factor in the residents’ minds, they are not hierarchically structured, the majority are deeply rooted among people, some are disappearing, and the share of newly established names is negligible. In people’s minds, the names of regions have an unclearly defined denotation or scope and, like other linguistic elements, change over time.
Obcina Codroipo obsega danes poleg samega Codroipa se trinajst naselij, od tega kar osem s slovanskimi imeni: Beano (< *Beljane), Biauzzo (< *Blaguc), Goricizza (< *Goricica), Iutizzo (< *Ljutice), ...Lonca (< *Loka), Passariano (< *Preserjane), Rividischia (< *Robidisce), Zompicchia (< *Cepice). Neslovanska so: Muscletto, Pozzo, Rivolto, San Martino, San Pietro. Taksna koncentracija slovanskih krajevnih imen kaze na strnjeno slovansko poselitev tega dela Furlanije v srednjem veku, zgodnja datacija obstoja naselja s slovanskim imenom *Blaguc pa omogoca domnevo, da je do te poselitve prislo ze v casu pred ogrskimi vpadi, torej najmanj ze v 9. stoletju, ce ne celo ze v 8. stoletju. S tem se postavlja pod vprasaj teza zgodovinarjev (Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptman idr.), v skladu s katero je mirna slovenska kolonizacija v ravninski Furlaniji potekala sele v drugi polovici 10. in v 11. stoletju, potem ko so prenehala ogrska pustosenja (Kos 1985: 179). Zaradi sovpada lat. priponskega obrazila -anum in slovanskega obrazila -jane v sodobno obrazilo -ano oz. -ana so tako italijanski kot slovenski jezikoslovci doslej stevilna krajevna imena v Furlaniji in na slovenskem zahodnem robu zmotno razlagali kot romanska predialna imena, nastala iz osebnih imen rimskih veleposestnikov, ceprav so to izvorno slovanska imena na -jane (Torkar 2007a). Stevilo doslej neprepoznanih (staro)slovenskih toponimov v Furlaniji je zato znatno vecje, s tem pa tudi gostota in obseg nekdanje slovanske poselitve v Furlaniji.3 Za slovansko naselitev v Furlaniji pred ogrskimi vpadi sicer prica tudi tpn Cervignano, izprican ze v listini iz l. 912 kot Cerveniana, ki ga po vsej verjetnosti smemo rekonstruirati kot *...venjane (Torkar 2007a: 485). Koroska slovenska vas z gornjim imenom bi morala l. 2011 prejeti dvojezicni napis. Pri dolocitvi slovenskega dela napisa se je zapletlo, ker so uradni predstavniki slovenske manjsine vztrajali pri poknjizeni obliki Podsinja vas, kot jo je dolocil P. Zdovc (1993: 76, 2008: 93, 2010: 87), del domacinov in drugih predstavnikov manjsine pa se je zavzemal za obliko Psinja vas, ki je veliko blizja zivi ljudski izreki (Psinja ves). Prvi so svoje stalisce utemeljevali s trditvijo, da je danasnja narecna oblika nastala iz prvotne oblike *Podsinja vas, ker da, skupaj z Bistrico v Rozu, lezi pod planoto, imenovano Sine, nem. Sinach. Nemsko ime Hundsdorf je po njihovem mnenju napacen prevod slovenske narecne oblike Psinja ves, nastal pa naj ne bi toliko zaradi nerazumevanja kot zaradi posmehovanja. Proti tej razlagi govorita dva tehtna razloga: a) nem. ime Hundsdorf se pojavlja ze v viru iz l. 1216 (Hundesdorf ), ko slovenscina se ni poznala pojava vokalne redukcije, zaradi katere naj bi domnevna *Podsinja vas postala Psinja vas, b) ce bi izvirno ime res bilo *Podsinja vas, bi bila narecna oblika danes *Posinja vas, saj samoglasnik o v takih primerih ne izpade, enako kot v koroskih slovenskih krajevnih imenih Pogorje, Postrazisce, Poturje, ki so nastala iz *Podgorje, *Podstrazisce, *Podturje. Nobenega dvoma ni, da je knjizna oblika Podsinja vas rezultat ljudske etimologije, saj temelji na umisljeni ekstralingvisticni predpostavki. Prvic se pojavi v seznamu koroskih krajevnih imen iz l. 1918, nato pa se v seznamih iz let 1970 in 1982 (Zdovc 1993: 229). Prej, npr. 1894, je izpricana oblika Psinja ves (Specijalni repertorij 1894: 17), v seznamih 1905, 1945 in 1963 Psinja ves, 1972 Psinja vas (Zdovc 1993: 229). Prebivalci Psinje vasi so Psinjcici, pridevnik je psinjski (Zdovc 1993: 76). Ime planote Sine je o.itno rezultat podobne onemitve vzglasnega p- (iz *Psine) kot pri tpn Sarsko (iz *Psarsko). Podstava obeh imen . Sine (< *Psinje brdo) in Psinja vas . je *psina, 'kraj, kjer je veliko psov'. Na enak na.in so iz ustreznih apelativov tvorjeni toponimi Kozina (< *kozina 'kraj, kjer je veliko koz', 'kozji pa.nik'), Pol.ina (< pol.ina 'pol.ja luknja'), Krtina (< krtina 'manj.i kup zemlje, ki ga izrije krt'), *Ov.ina, danes Ewixen v Dolnji Avstriji (< *ov.ina 'ov.ji pa.nik'), in Ov.ina, kraj v Srbiji, *Bi.ina, danes Feischsen v Dolnji Avstriji (< *by.ina 'pa.nik za bike'), in By.ina, vas na .e.kem, ter Bi.ine, vas na Hrva.kem, *.abina danes Saffen v Dolnji Avstriji (< *.abina '.abji potok') (Georg Holzer 2001: 54, 56, 92), Vrbina (< vrbina 'vrbovo grmovje, drevje'). Priimek Adlesic je mogoce pojasniti na podlagi medjezikovne nemsko-slovanske glasovne substitucije. Obmocje vasi Adlesici je spadalo k zemljiskemu gospostvu Pobrezje (nem. Freyenthurn), ustanovljenemu sredi 16. stoletja (Kos 1991: 64). Glede na to, da nedalec od Kolpe, v Dugi Resi na Hrvaskem, se obstaja redek priimek Arlesic,12 lahko sklepamo, da je priimek Adlesic nastal iz prvotne oblike *Orlesic v pisarni nemskega zemljiskega gospoda v Pobrezju z bavarsko asimilacijo rl > dl in nemsko substitucijo srbskohrvaskega vzglasnega o z a. O bavarski asimilaciji rl > dl pise Ramovs (1924: 225), ki poleg bavarske asimilacije rn > dn za tpn Mirna pec (nemski pisar je to ime slisal kot Medna pec in ga zato prevedel v Hönigstein) navaja tudi asimilacijo nem. Stern v kor. nem. stedn, Kerl v khedl, Arling v adlin (sklicuje se na knjigo J. Schatza, Altbairische Grammatik, par. 72). Priimek *Orlesic je nastal kot patronimik iz vzdevka *Orlesa ali *Orles, ta pa iz obcnega imena orlesa, ki se v razlicnih hrvaskih in srbskih narecjih uporablja za kokos, raco oz. kozo, ali orles, ki je pokrajinska hrvaska ali srbska oznaka za orla.13 Primerljivo s ponemcenjem priimka *Orlesic v Adleschitsch je ponemcenje uskoskega priimka Culibrk v Culiberg (Terseglav 1996: 26). V urbarju za gospostvo Vinica iz leta 1674 zasledimo ta priimek zapisan kot Zulliwerkho (Kos 1991: 470).
V članku je prikazan doslej še nepopisani pojav konverzije slovenskih krajevnih imen iz množinskih rodilniških oblik v novi imenovalnik ednine, pri čemer se ugotavljajo tri stopnje procesa: a) ...krajevna imena, pri katerih konverzija ni segla v živo rabo (Jereslavec, živa raba Jereslavci), b) krajevna imena, pri katerih je konverzija segla v živo rabo (Otalež, prvotno Otaleže) in c) krajevna imena, pri katerih se je konverzija uveljavila v živi rabi, standardizirane oblike pa ohranjajo prvotno stanje (Vrbljen, prvotno Vrbljene).
Na sedanjem slovenskem etničnem prostoru je mogoče prepoznati nad 800 izantroponimnih toponimov slovanskega izvora, pri katerih je distribucija priponskih obrazil drugačna kot pri izapelativnih ...toponimih, ki so v primerjavi s prvimi pogosteje nastali brez izpeljave, z onimizacijo.
Knjigo Keltska osebna imena v Panoniji uvrščamo med dela onomastičnega značaja. Onomastične raziskave so zveste spremljevalke vsakega epigrafskega izvajanja, zato so dela, ki zberejo in ...sistematizirajo imenski material, dobrodošla, saj olajšajo delo epigrafikom. Po razmeroma dolgem predahu je pred nami spet delo te vrste, ki ne bo koristno samo za raziskovalce Panonije, pač pa tudi za sosednji Norik in nenazadnje za vse, ki se ukvarjajo s tistimi provincami rimskega imperija, kjer je nekoč živelo keltsko prebivalstvo.
PDF
