Kopenski enakonožci vrste Porcellio scaber so v naravnem okolju izpostavljeni številnim patogenom in parazitom, ki lahko pri gostitelju povzročijo poškodbe tkiv ter vplivajo na imunokompetenco in ...fitnes organizma. Bakterijska okužba povzroči aktivacijo mehanizmov prirojene imunosti, kot so fagocitoza, tvorba reaktivnih kisikovih in dušikovih zvrsti, aktivnost antioksidativnih encimov, nodulacija ter proces melanizacije. Molekularni vzorci patogenov oziroma mikrobov ter s patogenezo povezane poškodbe pri gostitelju sprožijo prepisovanje genov v celicah hemolimfe, tj. hemocitih, ki opravljajo pomembno funkcijo mediatorjev imunskega odgovora. V aktualni raziskavi smo preučevali spremembe v izražanju genov ob simptomatski bakterijski okužbi z Rhabochlamydia porcellionis ter jih primerjali z asimptomatskimi oziroma zdravimi P. scaber. Iz hemolimfe (hemocitov) asimptomatskih in simptomatskih živali smo izolirali celokupno RNA, jo prepisali v cDNA ter z metodo RT-qPCR določili relativno izražanje izbranih genov, povezanih z imunostjo (Toll4, Dscam, MyD88, Cat, MnSod, CypG, A2m, Atg5 in Nos). Ugotovili smo značilne spremembe v izražanju izbranih genov, kar kaže na njihovo vlogo v imunskem odgovoru P. scaber v primeru bakterijske okužbe, dodatno pa smo z biokemijskimi metodami dokazali povečano aktivnost encima alfa-2-makroglobulin ter mejno značilno povišanje encima katalaza. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da preučevani geni predstavljajo molekularne označevalce za imunski odziv, ki jih je moč uporabiti v različnih okoljskih raziskavah.
Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, ki prizadene podporna tkiva zob in lahko vodi do izgube zob, če ni ustrezno zdravljena. Glavni vzrok za nastanek parodontalne bolezni je neravnovesje ...v ustnem mikrobiomu, kompleksni skupnosti mikroorganizmov, ki naseljujejo ustno votlino. Porušenje tega ravnovesja lahko povzroči razraščanje patogenih bakterij, ki sprožijo vnetni odziv dlesni. Prehrana ima pomemben vpliv tudi na sestavo in raznolikost ustnega mikrobioma, ter lahko tako bistveno vpliva na zdravje dlesni in splošno ustno zdravje. Vključitev protivnetnih hranil, kot so omega-3 maščobne kisline, antioksidanti, vitamin D, polifenoli ter zmanjšanje vnosa sladkorjev lahko pomaga pri obvladovanju in preprečevanju parodontalne bolezni. Terapevtska uporaba probiotikov, kot so bifidobakterije in laktobacili, predstavlja nov koncept v zobozdravstvu. Raziskave kažejo, da lahko redna uporaba probiotičnih dopolnil ali živil, bogatih s probiotiki, kot so jogurti in fermentirana hrana, podpira vzdrževanje uravnoteženega ustnega mikrobioma. Probiotiki pri parodontalni bolezni delujejo tako, da zavirajo rast patogenih bakterij, zmanjšujejo vnetne odzive v ustni votlini ter spodbujajo imunski sistem za boljšo obrambo pred okužbami. Poleg tega spodbujajo proliferacijo fibroblastov in tako podpirajo celjenje tkiv. Nadzor prehrane ter vnos vitaminskih dodatkov in probiotikov, lahko skupaj z dobro ustno higieno in rednimi obiski zobozdravnika znatno izboljša stanje dlesni in prepreči napredovanje parodontalne bolezni.
When nanoparticles enter the body, their interactions with cells are almost unavoidable. Unintended nanoparticle interaction with immune cells may elicit a molecular response that can have toxic ...effects and lead to greater susceptibility to infectious diseases, autoimmune disorders, and cancer development. As evidenced by several studies, nanoparticle interactions with biological systems can stimulate inflammatory or allergic reactions and activate the complement system. Nanoparticles can also stimulate immune response by acting as adjuvants or as haptens. Immunosuppressive effects have also been reported. This article gives a brief review of in vitro and in vivo research evidencing stimulatory or suppressive effects of nanoparticles on the immune system of mammals. In order to ensure safe use of nanosized particles, future research should focus on how their physical and chemical properties influence their behaviour in the biological environment, as they not only greatly affect nanoparticle-immune system interactions but can also interfere with experimental assays
Ko nanodelci vstopijo v organizem, pridejo v kontakt s celicami imunskega sistema. Nezaželene interakcije nanodelcev z imunskim sistemom lahko sprožijo molekularni odziv, ki lahko pripelje do toksičnih učinkov in povečane dovzetnosti organizma za okužbe, avtoimunska obolenja ter razvoj raka. Dosedanje raziskave so pokazale, da nanodelci lahko sprožijo vnetne in alergijske reakcije, lahko pa tudi aktivirajo sistem komplementa. Nanodelci lahko delujejo kot adjuvansi ali kot hapteni. Obstajajo pa tudi poročila, ki kažejo na sposobnost nanodelcev, da zavrejo imunski odziv. V članku bomo povzeli ugotovitve dosedanjih raziskav in vitro ter in vivo, ki so bile narejene na področju proučevanja vplivov nanodelcev na stimulacijo ali supresijo imunskega sistema sesalcev. Za zagotovitev varne uporabe nanodelcev moramo razumeti kako fizikalno-kemijske lastnosti nanodelcev vplivajo na njihovo obnašanje v biološkem okolju. Lastnosti nanodelcev moramo upoštevati tudi ob izvajanju poskusov, da se izognemo lažnim rezultatom zaradi potencialne interference nanodelcev z dejavniki v eksperimentalnem okolju. Čeprav je bilo do sedaj narejenih že več nanotoksikoloških raziskav, je vpliv nanodelcev na imunski sistem še vedno slabo razumljen. Sposobnost nanodelcev za modulacijo imunskega odziva narekuje potrebo po nadaljnjih raziskavah interakcij nanodelcev z imunskim sistemom.
PDF