Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s ...panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.
Koper - inspectors at the port.
Original language summary:
Koper - inšpektorji v pristanišču.
Extended description:
Slovenska obala: naše morje je čisto, kopališče, izjave dr. Gorazd PRETNAR, Zavod za zdravstveno varstvo Koper, kopalci, potapljači, podvodni posnetki, Marjan MAKUC, potapljač, ...Potapljaško društvo SubNet Piran, zunanjost Morske biološke postaje – Nacionalni inštitut za biologijo, izjava dr. Patricija MOZETIČ, Morska biološka postaja Piran, delo laboratoriju, rakovica.
Slovene Coast: The microbiological analyses of the Adriatic Sea are completed.
Original language summary:
Slovenska obala: opravljene mikrobiološke analize čistosti našega morja.
Extended description:
Je kaj gnilega? Ljubljana je zjutraj podobna mravljišču. Ljudje se zaletavajo, hitijo, jezijo na semaforje in spet hitijo. Kaj potrebujem za kosilo? Krompir, solato, nekaj ...sadja... Verjemite, da ne bo lahko. Zakaj? Preprosto: tržne inšpekcije niso nikjer preveč veseli. No, pa smo povedali, zakaj bo šlo: s tržnim inšpektorjem bomo obiskali nekaj ljubljanskih prodajaln s sadjem in zelenjavo. In kaj bomo ... Samo trenutek.
Najprej prodajalna »Povrtnina« podjetja »Trgohlad« v Gradišču. Lepo urejene police, solidna postrežba, skratka, na prvi pogled - vse v redu. Ampak - že pri orehih se je zataknilo. Druga kvaliteta po ceni 320 dinarjev. Vzeli smo vzorec - 8 orehov - in: čudo vseh čudes - pet je bilo piškavih, trije pa bi nekako šli v tretjo vrsto. Lepo, kajne? »Prvovrstna« jabolka po 140 dinarjev. Prava reč, če je vmes nekaj gnilih in obtolčenih, kdo se bo pa držal vseh tistih »nebotijihtreba« standardov! Grozdje, kilogram 280, prva kvaliteta. Inšpektor pravi, da grozd ne sme biti lažji od 100 gramov. Pa poglejmo. Smešno kajne? Krompir je po 43. Veste, takole - kar naravnost za prašiče, ne za ljudi.
Smo še pri »Povrtnini« na Titovi 6. Kako, tako gnila in piškava jabolka prodajate po 140? Pa je vsa zaloga takšna? Če dovolite bomo malo poškilili v skladišče. Dragi gledalci, takšnih jabolk in hrušk, kot smo jih našli v skladišču, že lep čas niste videli. V prodajalni pa - nekaj lepih in nekaj slabih hrušk, kakor pač nanese. Zato priporočamo nakup v skladišču.
Prodajalna »Marelica« podjetja »Sadje-zelenjava« na Mestnem trgu 17. Blago, ki so ga maloprej prodali, je bilo stehtano in računano v redu. Kaj pa je tole? Zelje vendar, pa ohrovt! Cena nečitljiva, kakovost pa... Samo izvleček iz pravilnika o JUS standardu; glavice ohrovta morajo biti čvrste, zdrave, imajo lahko le dva ovojna lista, ki pa ne smeta biti orumenela. No, hvala lepa! Čebula po 136, druga kvaliteta. V prodajalni nismo našli niti ene zdrave glavice. Vse je bilo gnilo ali puhlo. Pa v skladišču? Da, drage gospodinje, v skladišču je bila pa takale. Podobno je bilo s peso. Tale je naprodaj - tale pa »čaka« v skladišču.
V »Samopostrežni« v Cigaletovi ulici smo našli v kilogramskih zavitkih kalečo čebulo. Ne, takole pa ne gre, cenjeni poslovni prijatelji, treba bo malo več pazljivosti.
Poglejmo za oddih še v prodajalno »Sadje - zelenjava« pod arkadami. Tu inšpektor ni imel kaj reči. Cene so bile vidne, kakovost je sicer malce odstopala od predpisane, vendar je bilo vse ostalo v redu.
Preizkusilo smo se težo petindvajsetih zavitkov iz samopostrežnega dela prodajalne in - presenetljivo -vse je bilo stehtano do grama natančno.
Kot ste videli, večkrat kupujemo blago, ki sodi v smetnjake, ne pa na prodajalne police. Da, v smetnjake.
Information:
The city of Ljubljana: a walk with a trade inspector through the Ljubljana market. Shots of people at a zebra crossing (their feet), a fruit vendor, a weighing scale, an inspection in a shop, rotten fruit and inspectors checking the accuracy of a scale. Shop Marelica, sign Fruit and Vegetable, the roofed section of the market, inspectors checking the scales and a poor woman searching through rubbish containers.
Original language summary:
Ljubljana: s tržnim inšpektorjem na ljubljanski tržnici; ljudje na prehodu za pešce (noge), prodajalka sadja, tehtnica, inšpekcija v trgovini, gnilo sadje, inšpektorja preverjata natančnost tehtnice, trgovina Marelica, tabla Sadje, - zelenjava, zaprti prostori tržnice, inšpektorji preverjajo tehtnice beračica brska po zabojnikih.
Extended description:
Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pa tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja panamske ali liberijske zastave in ...če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskih predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda ko bi bile sortirane in oprane, bi bil kalo mnogo manjši. Tudi ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin. Vse ladje niso primerne za prevoz živili in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo saje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živila ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstop v koprsko pristanišče.
Koper: pristanišče, napis Luka Koper, parnik in druge ladje v pristanišču, iztovarjanje vreč, nalaganje na tovornjak, prihod inšpektorja, inšpektor vstopa na ladjo Dubrovnik, nadzor, preverjanje vsebine vreč, pregled kave, inšpektorica Božena Bučar odvzame vzorce, južno sadje, pakirnica, zapisnik, gnilo sadje na kupu, napis agrumi iz Tunizije, izdaja odločbe, pogled na razsuti tovor v trupu ladje, pakiranje v vreče, raztovarjanje, viličar, nalaganje palet na tovornjak, hladilnica, nadzor hlajenja, banane.
Information:
An inspector monitoring the foreign trade in foodstuffs at the port of Koper port.
Original language summary:
Inšpektorica nadzira zunanjo trgovino z živili v koprskem pristanišču.
Šume i šumska zemljišta specifično su prirodno bogatstvo Republike Hrvatske. Primarna zadaća održivoga gospodarenja šumama pripada privatnim i javnim šumoposjednicima, pri čemu državnim šumama ...gospodare Hrvatske šume d.o.o i druge ustanove. Inspekcija i nadzor u šumarstvu, sukladno Zakonu o državnom inspektoratu, u nadležnosti je šumarske inspekcije, a unutar Hrvatskih šuma ustrojeni su odjeli za reviziju i nadzor. Uz njih neizostavnu ulogu u prevenciji i otkrivanju prekršaja i kaznenih djela vezanih uz šume imaju službenici policije koji tako pridonose interesima Republike Hrvatske u zaštiti šuma. Članak sadrži prijedloge uputa za njihovo postupanje, ali može biti od koristi ostalim inspekcijama i službama kako bi prepoznali nezakonitosti u situacijama nadzora sječe, prijevoza i prometa šumskim proizvodima (drvnim i nedrvnim), kada se osobe zateknu u kršenju zakonskih propisa iz toga područja te ostalih kaznenih djela i prekršaja koji se pojavljuju u tim slučajevima. Nadalje, daje se uputa kako kriminalističkim istraživanjem pravilno utvrditi činjenično stanje te kako provesti postupak podnošenja odgovarajućih dopisa s prilozima, odnosno dokazima nadležnoj inspekciji, prekršajnim sudovima ili državnomu odvjetništvu. Istodobno nedopuštene radnje opisane u članku u nekoliko slučajeva mogu imati obilježja kaznenih djela krađe, krivotvorenja isprava, ovjeravanja neistinitoga sadržaja, zlouporabe položaja i ovlasti. Rad obuhvaća i postupak kriminalističkoga istraživanja, izvida i podnošenja odgovarajućega izvješća ili kaznene prijave nadležnomu Državnomu odvjetništvu, koje je odgovorno za progon počinitelja kaznenih djela, ali je sukladno ovlastima legitimno.
Forests and forest lands are specific natural resources of the Republic of Croatia. Private and public forest owners have the primary task of providing sustainable forest management, with state forests being managed by Hrvatske šume Ltd. and other institutions. In accordance with the Law on State Inspectorate, inspection and supervision in forestry are the responsibility of the forestry inspection, and within the Croatian Forests, audit and supervision departments have been established. In addition, police officers play an indispensable role in the prevention and detection of forest-related offenses and criminal activities, thus contributing to the interests of the Republic of Croatia in terms of forest protection. This paper contains proposed instructions for their conduct, but may also be useful
to other inspections and services to identify illegal activities during
the control of felling, transport and trade of forest products (wood and non-wood), when people are found in violation of law in this area and in the case of other criminal offenses and misdemeanors. Furthermore, instructions are given on how to properly establish the facts through criminal investigation and how to submit appropriate letters with attachments, i.e. evidence to the competent inspection, misdemeanor courts or the State Attorney’s Office. At the same time, several cases of illicit acts described in this paper may have the characteristics of the criminal offenses of theft, forgery of documents,
verification of false content, and abuse of position and authority. The
paper also includes the procedure of criminal investigation, survey and
submission of an appropriate report or criminal report to the competent
State Attorney’s Office, which is responsible for prosecuting of perpetrators of criminal offenses, and is legitimate in accordance with its powers.
Opseg aktivnosti Inspekcije cestovnog prometa u Hrvatskoj je s ulaskom u Europsku Uniju znatno povećan, prvenstveno zbog nadzora primjene socijalnog zakonodavstva u cestovnom prijevozu koje regulira ...područje radnih vremena mobilnih radnika, područje tahografa i tahografskih radionica te izdavanje memorijskih kartica za vozače, servisere i prijevoznike. Nameće se pitanje da li je Inspekcija cestovnog prometa u Republici Hrvatskoj ustrojena na pravi način te da li se postojećom organizacijom i načinom funkcioniranja mogu ispuniti sve postavljene zadaće. Stoga se u ovom radu primjenom znanstvenih metoda predlažu i analiziraju modeli mogućeg preustroja Inspekcije cestovnog prometa u Republici Hrvatskoj, prednosti i nedostaci predloženih modela te mogućnosti daljnjeg poboljšanja rada ove službe.
This collection provides an in-depth and up-to-date examination of the concept of Intangible Cultural Heritage and the issues surrounding its value to society. Critically engaging with the UNESCO ...2003 Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage , the book also discusses local-level conceptualizations of living cultural traditions, practices and expressions, and reflects on the efforts that seek to safeguard them. Exploring a global range of case studies, the book considers the diverse perspectives currently involved with intangible cultural heritage and presents a rich picture of the geographic, socioeconomic and political contexts impacting research in this area. With contributions from established and emerging scholars, public servants, professionals, students and community members, this volume is also deeply enhanced by an interdisciplinary approach which draws on the theories and practices of heritage and museum studies, anthropology, folklore studies, ethnomusicology, and the study of cultural policy and related law. The Routledge Companion to Intangible Cultural Heritage undoubtedly broadens the international heritage discourse and is an invaluable learning tool for instructors, students and practitioners in the field.
Introduction Michelle Stefano and Peter Davis
A Decade Later: Critical Reflections on the UNESCO-ICH Paradigm
1. Development of UNESCO’s 2003 Convention: Creating a New Heritage Protection Paradigm? Janet Blake 2. The Examination of Nomination Files under the UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage Rieks Smeets and Harriet Deacon 3. A Conversation with Richard Kurin 4. Placing Intangible Cultural Heritage, Owing a Tradition, Affirming Sovereignty: the Role of Spatiality in the Practice of the 2003 Convention Chiara Bortolloto 5. Is Intangible Cultural Heritage an Anthropological Topic? Towards Interdisciplinarity in France Christian Hottin and Sylvie Grenet 6. The Impact of UNESCO’s 2003 Convention on National Policy-making: Developing a New Heritage Protection Paradigm? Janet Blake
Reality Check: The Challenges Facing ICH Safeguarding
7. From the Bottom Up: the Identification and Safeguarding of Intangible Cultural Heritage in Guyana Aron Mazel, Gerard Corsane, Raquel Thomas and Samantha James 8. Making the Past Pay? Intangible (Cultural) Heritage in South Africa and Mauritius Rosabelle Boswell 9. A Conversation with Yelsy Hernández Zamora on Intangible Cultural Heritage in Cuba 10. The Management of Intangible Cultural Heritage in China Tracey L-D Lu 11. Ageing Musically: Tangible Sites of Intangible Cultural Heritage Bradley Hanson 12. Intangible Cultural Heritage in the Czech Republic: Between National and Local Heritage Petr Janeček 13. Damming Ava Mezin: Challenges to Safeguarding Minority Intangible Cultural Heritage in Turkey Sarah Elliott 14. Documenting and Safeguarding Intangible Cultural Heritage: the Experience in Scotland Alison McCleery and Jared Bowers
Intangible Cultural Heritage Up Close
15. Officially Ridin’ Swangas: Slab as Tangible and Intangible Cultural Heritage in Houston, Texas Langston Collin Wilkins 16. Locating Intangible Cultural Heritage in Norway Joel Taylor 17. Intangible Cultural Heritage in India: Reflections on Selected Forms of Dance Parasmoni Dutta 18. Second-hand as Living Heritage: Intangible Dimensions of Things with History Staffan Appelgren and Anna Bohlin 19. A Conversation with Linina Phuttitarn on Safeguarding a Spiritual Festival in Thailand 20. Public Experiences and the Social Capacity of Intangible Cultural Heritage in Japan: Bingata, a Textile-Dyeing Practice from Okinawa Sumiko Sarashima 21. Stretching the Dough: Economic Resiliency and the Kinaesthetics of Food Heritage across the US-Mexico Border Maribel Alvarez
Intangible Cultural Heritage and Place
22. Refuting Timelessness: Emerging Relationships to Intangible Cultural Heritage for Younger Indigenous Australians Amanda Kearney and Gabrielle Kowalewski 23. Common Ground: Insurgence, Imagination and Intangible Cultural Heritage Jos Smith 24. Indigenous Geography and Place-Based Intangible Cultural Heritage RDK Herman 25. ‘If there’s no place to dance to it, it’s going to die’: A Conversation on the Living Tradition of Baltimore Club Music and the Importance of Place Michelle L. Stefano with Christopher Clayton and Baronhawk Poitier 26. Landscape and Intangible Cultural Heritage: Interactions, Memories and Meanings Maggie Roe
Intangible Cultural Heritage, Museums and Archives
27. Making History Tangible: POLIN Museum of the History of Polish Jews, Warsaw Barbara Kirshenblatt-Gimblett 28. A Conversation with Clifford Murphy on Archives and Intangible Cultural Heritage 29. Bin Jelmood House: Narrating an Intangible History in Qatar Scott Cooper and Karen Exell 30. Standing in the Gap: Lumbee Cultural Preservation at the Baltimore American Indian Center Ashley Minner 31. A Conversation with Tara Gujadhur on the Traditional Arts and Ethnology Center in Laos 32. Museums and Intangible Cultural Heritage in Lusophone Countries Ana Mercedes Stoffel and Isabel Victor
Alternative Approaches to Safeguarding and Promoting Intangible Cultural Heritage
33. Safeguarding Maritime Intangible Cultural Heritage: Ecomuseum Batana, Croatia Dragana Lucija Ratković Aydemir 34. Reflections of a Heritage Professional: Intangible Cultural Heritage at the Ecomuseum of Terraces and Vineyards, Italy Donatella Murtas 35. Conveying Peruvian Intangible Heritage through Digital Environments Natalie Underberg-Goode 36. Growing Ecomuseums on the Canadian Prairies: Prospects for Intangible Cultural Heritage Glenn Sutter 37. The Intangible Made Tangible in Wales Einir M. Young, Gwenan H. Griffith, Marc Evans, S. Arwel Jones 38. A Conversation with Paula dos Santos and Marcelle Pereira on Intangible Cultural Heritage and Social and Ecological Justice
"It is a most welcome addition to literature, and a must-have for all who want to deepen their understanding of the scholarly research into and safeguarding practice of Intangible Cultural Heritage. (...) With the publication of this Routledge Companion, Intangible Cultural Heritage has certainly reached a new level of scholarly recognition. And that is a very good thing."
- Steven Engelsman, Director, Weltmuseum Wien, Austria "The Routledge Companion to Intangible Cultural Heritgae provides asnapshop- or rather, a whole picture album- of the evolution of a profoundly important cultural policiy and paradigm... The editors have assembled here a massive and varied set of essays- 38 individual chapters written by 54 authors, including anthropologists, folklorists, legals scholars, museum professionals, ethomusicologists, and community members." - Michael Dylan Foster, University of California, USA
Michelle L. Stefano is a Folklife Specialist (Research and Programs) at the American Folklife Center of the Library of Congress, Washington, DC. From 2011-2016, Stefano worked for Maryland Traditions, the folklife program of the state of Maryland, of which she was its Co-Director from 2015-2016. From 2012-2016, she led the partnership between Maryland Traditions and the University of Maryland, Baltimore County, where she was Visiting Assistant Professor in American Studies. She co-edited Safeguarding Intangible Cultural Heritage (2012) with Peter Davis and Gerard Corsane.
Peter Davis is Emeritus Professor of Museology in the International Centre for Cultural and Heritage Studies at Newcastle University, UK. He is honorary editor of Archives of Natural History , the journal of the Society for the History of Natural History, and a series editor for Heritage Matters . His research interests include the interactions between nature, culture and concepts of place and space. He has published widely on ecomuseums and intangible cultural heritage.
Open access – no commercial reuse
Agencije za lijekove u sustavu farmakovigilancije Lazarić Bošnjak, Petra; Ivetić Tkalčević, Vanesa; Cesarec, Mateja ...
Medicus (Zagreb, Croatia : 1992),
07/2017, Letnik:
26, Številka:
1 Farmakovigilancija
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prema preporukama Svjetske zdravstvene organizacije, agencije za lijekove osnovane su u većini država svijeta, a na tlu EU-a postoji i krovna Europska agencija za lijekove (engl. European Medicines ...Agency – EMA). Agencije usko surađuju s nositeljima odobrenja za stavljanje lijekova u promet u sklopu farmakovigilancijskog sustava. Obje institucije prate sigurnosni profil lijekova tijekom kliničkih ispitivanja i postmarketinške faze te izmjenjuju podatke o važnim pojedinačnim prijavama sumnje na nuspojave, ali i periodičke sinteze svih podataka prikupljenih u određenom razdoblju. Nositelj odobrenja dužan je pisati i predavati periodička izvješća o neškodljivosti lijeka (engl. Periodic Safety Update Report – PSUR), što se u EU-u zbiva prema zadanom rasporedu pa su EMA-i dostupne sve najnovije prikupljene sigurnosne informacije o pojedinom lijeku. Nacionalne agencije i EMA, koje predstavlja Povjerenstvo za ocjenu rizika na području farmakovigilancije (engl. Pharmacovigilance Risk Assessment Committee – PRAC), zajednički raspravljaju o signalima i sigurnosnim pitanjima vezanim uz omjer koristi i rizika od primjene lijeka, što katkad uključuje i arbitražne postupke (referrals) koji služe usuglašavanju o nužnim mjerama koje će biti poduzete u svim zemljama članicama jednako (npr. promjena informacija o lijeku). Nacionalne agencije putem svojih web-portala pružaju zdravstvenim djelatnicima odobrene i aktualne informacije o lijekovima kao što su Sažeci opisa svojstava lijeka, Upute o lijeku i mjere minimizacije rizika (npr., pisma zdravstvenim radnicima). Inspekcije na području farmakovigilancije koje provode agencije nad nositeljima odobrenja pregledavaju prostore, dokumentaciju, arhivu, Glavni spis o farmakovigilancijskom sustavu (engl. Pharmacovigilance System Master File – PSMF) i ispunjavanje obveza osoba odgovornih za farmakovigilanciju.
Pametna 3D inspekcija mesa Fazlović, Neira; Čaklovica, Kenan; Muminović, Adis ...
MESO: Prvi hrvatski časopis o mesu,
02/2022, Letnik:
24., Številka:
1.
Conference Proceeding
Odprti dostop
Inspekcija mesa važan je dio obrazovanja svakog studenta veterine. No, tradicionalne metode poučavanja zahtijevaju žrtvovanje živih životinja te se stoga smatraju skupima, neadekvatnima i nehumanima. ...Razvoj novih tehnologija pružio je priliku za nove, poboljšane načine obučavanja. Pametna 3D Inspekcija Mesa (S3DMI) je ealat za učenje koji omogućava studentima veterine da steknu potrebne vještine koristeći 3D modele životinjskih organa i trupova. Ovim modelima može se lako upravljati te organi mogu biti „rezani“ baš kao i pravi, omogućavajući studentima da nauče ovu neophodnu vještinu bez potrebe za životinjama. Studentima je omogućeno vježbati bilo koji dio inspekcije mesa koliko god puta je potrebno, vlastitim tempom, bez vremenskih, prostornih ili financijskih ograničenja. Ova vrsta edukacije smatra se superiornijom naspram tradicionalnih metoda. Nema potrebe za žrtvovanjem životinja pa je trošak obrazovanja uvelike umanjen, a kvaliteta edukacije je nenarušena. Modeli razvijeni za S3DMI mogu se prilagoditi i za tečajeve poput onih iz anatomije i patologije životinja, koji također zahtijevaju uporabu pravih životinjskih leševa. S3DMI je još uvijek u razvojnoj fazi, no ima visoki potencijal za smanjivanje žrtvovanja životinja u obrazovanju budućih veterinara, istodobno osiguravajući napredak kvalitete edukacije.
In every country, a manufacturer of medicinal products for either human or veterinary use is required to operate in compliance with local legislation. In all EU Member States, legislation is ...approximated to the effect that they are committed to abide by the same standards. The candidate countries transpose the acquis into their national legislation, including the good manufacturing practice (GMP). Consequently, the local manufacturer is required to strictly comply with GMP and the manufacturing licence, including for medicinal products exclusively intended for export. A vital role is also played by national regulatory authorities, in Croatia by the Agency for Medicinal Products and Medical Devices which issues the manufacturing licence, GMP certificate, and the Certificate of a Pharmaceutical Product (CPP) and conducts laboratory control of products. GMP inspection is carried out by the Pharmaceutical Inspectorate with the Ministry of Health and Social Welfare. Both authorities are responsible only for human medicines. There are legislative issues not yet harmonised with the acquis, but as a country aspiring for the EU membership, Croatia is expected to demonstrate that its industry and competent authorities are able to conform to current requirements and thus fully adhere to the integrated European regulatory network. Hence the importance of strengthening the institutional capacity of the competent authorities, as insufficient resources may have a direct bearing on patients by limiting their access to affordable treatment.
U svakoj zemlji proizvođač lijekova za humanu ili za veterinarsku uporabu obavezan je poslovati sukladno lokalnom zakonodavstvu, koje je u EU usklađeno za sve članice koje moraju poštivati jednake standarde. Zemlje kandidati za članstvo ugrađuju europsko zakonodavstvo u nacionalno i na taj način implementiraju dobru proizvođačku praksu (GMP). Sukladno tomu, proizvođač lijeka obvezan je osigurati da se svi proizvodni postupci za lijekove izvode u skladu s dobrom proizvođačkom praksom i proizvodnom dozvolom uključujući i lijekove koji su namijenjeni samo za izvoz. Ovdje je nezaobilazna i uloga nacionalnih regulatornih tijela posebno Agencije za lijekove i medicinske proizvode koja izdaje proizvodnu dozvolu, GMP certifikate i certifikate o farmaceutskom proizvodu - lijeku (CPP) te provodi laboratorijsku kontrolu proizvoda. GMP inspekciju provodi farmaceutski inspektorat koji je u sastavu Ministarstva zdravstva i socijalne skrbi. Oba su tijela nadležna samo za lijekove za humanu uporabu. Postoje još neka neusklađena pitanja što se tiče prihvaćanja Pravne stečevine na ovome polju, ali kako je Hrvatska zemlja kandidat za punopravno članstvo u EU, očekuje se da će moći demonstrirati da njezina industrija i nadležna tijela poštuju važeće zahtjeve EU i tako potpuno pristupaju europskoj regulatornoj mreži. Stoga je važno jačati institucionalni kapacitet nadležnih tijela, jer nedostatni potencijali mogu izravno utjecati na pacijente ograničavajući im pristup dostupnim terapijama.
PDF
