Primo Levi, ki je najbolj poznan po avtobiografskih delih, v katerih pripoveduje o ujetništvu v Auschwitzu, se v številnih besedilih ukvarja s pojmom spomina. Opozarja, da lahko nezanesljivost ...spomina zamaje verodostojnost avtobiografske pripovedi. Spomin ima v njegovih delih kompleksne funkcije kot aktiven proces, ki se realizira prek ohranjanja in pripovedovanja spominov. V delu Ali je to človek avtor predmet pripovedovanja omeji na to, kar je sam videl in doživel. V Premirje uvrsti izbor spominov, medtem ko se v eseju Potopljeni in rešeni opre na podatke iz obsežne taboriščne literature. Namen njegovega pričevanja na temelju spomina je, da nasprotuje izničenju ter prispeva k ponovni izgradnji izgubljene osebne in kolektivne identitete. Levi poleg tega ugotavlja, da pripoved deluje kot nekakšen umetni spomin, ki predstavlja zaščitno pregrado med sedanjostjo in travmatično preteklostjo, hkrati pa izriva pristne spomine in avtorju onemogoča neposreden dostop do njih.
Ovidij je za Prešerna pomemben literarni zgled in paradigma nesrečnega pesnika. Domneva nekaterih sodobnih interpretov, da gre pri Ovidijevem izgnanstvu v Tomis za avtobiografsko fikcijo, izhaja iz ...avtorjevega lastnga prizadevanja, da bi svojemu izgnanstvu dal paradigmatski značaj. Že Angelo Poliziano je »literarni mit« o Ovidijevem izgnanstvu prenesel na svojo lastno izkušnjo, šestmesečni prostovoljni umik iz Firenc (1479–80), in vladarja po Ovidijevem zgledu posredno krivil za svoje umetniško nazadovanje. Zamisel Prešernovega nemškega cikla je podobna: brati ga je mogoče obenem kot poslanico napol ponemčenemu meščanstvu in kot avtoironično, metaliterarno ponazoritev jezikovne alienacije v domačem izgnanstvu.
Prispevek začrta življenjske usode slovenskih in italijanske pesnic, ki so ustvarjale v obŽ dobju prve polovice 20. stoletja in so povezane s tržaškim prostorom, nato pa razbira stičišča in ...razhajanja med njimi na motivno-tematski in idejni ravni. Obenem opozarja na njihov pomen in vlogo pri oblikovanju slovenske in italijanske pesniške podobe Trsta in Tržaškega. Italijanske pesnice so na izviren način upesnile Trst v podobi mitskih, pravljičnih in epskih junakinj z namenom, da bi na simbolni ravni izpostavile pomen priključitve Trsta k Italiji. Slovenske pesnice pa so pomembno prispevale k oblikovanju pesniških simbolov slovenstva na Tržaškem med obema vojnama (Narodni dom, Bazovica).
The paper analyses the disintegration of identity and fragmentation of the narrative voice in the novel Alla cieca (Blindly, 2005) by Claudio Magris. Through the metaphor of sailing, the Trieste ...writer explores various aspects of narration, focusing on the autobiographical narrative; furthermore, he reflects on the multiple identity of the modern ego and on the destructive force of History, whose oppression has been perpetuated in the recent periods as well. The many issues addressed by the novel are connected by the continuous presence of the Argonaut myth, evoked by numerous intertextual references to the Argonautica by Apollonius Rhodius and to the Argonautica Orphica - a title which is, in contrast to that of the Hellenistic poem, not explicitly cited in the text.
The paper examines how the classical myth of Actaeon was adopted in the post-Renaissance period by two anti-Classicist authors, Bruno and Marino, whose approaches to the myth differ despite their ...common rejection of the Classicist aesthetic paradigm. In one of the sonnets making up Giordano Bruno’s dialogue De gli eroici furori (1585), the Actaeon myth is invested with a new, philosophical meaning, and used to represent a new gnoseological concept. An idyll, on the other hand, included in Giovan Battista Marino’s La Sampogna collection (1620), displays a tendency to hyperliterariness and a taste for surprise effects, proposing a version of the myth which admits a metatextual interpretation. The present study compares each author’s writing practice to their respective poetological positions and analyses it in the light of intertextual references.
Članek osvetljuje recepcijo italijanske pesnice Ade Negri na Slovenskem do prve polovice 20. stoletja, zlasti literarne stike med Ado negri ter slovenskim pesnikom in prevajalcem Alojzom Gradnikom. ...Raziskava se v veliki meri opira na korespondenco med literaratoma v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
PDF
