Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje študentov dodiplomskega študija zdravstvene nege, vkljucenih v simulacijski tecaj dodatnih postopkov oživljanja (DPO) z ucenjem, ki vkljucuje uporabo ...simulatorja pacienta. Tecaj je ocenilo 73 študentov tretjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege, in sicer s pomocjo trditev na podlagi 5-stopenjske Likertove lestvice in treh odprtih vprašanj. Študenti menijo, da so simulacije ucinkovita metoda ucenja, ki olajša prenos teoreticnega znanja v vsakodnevno klinicno prakso. Ceprav je 16 študentov izjavilo, da je bila ta izkušnja za njih rahlo stresna, so vsi študentje menili, da bi radi imeli vec priložnosti za ucenje na podlagi simulacij.
Avtor na podlagi svoje izkušnje učenja in izobraževanja po nezgodno pridobljeni možganski poškodbi opisuje značilnosti izobraževalne prakse. Posledice poškodbe možganov zelo spremenijo življenje ...poškodovanega in njegovih najbližjih. Po možganski poškodbi se morajo ljudje znova naučiti različnih veščin. Proces učenja je povezan z delovno in govorno terapijo, fizioterapijo ter psihoterapijo. Učenje in izobraževanje, ki spodbujata razvoj novega znanja, veščin, identitete, je treba prilagoditi posamezniku, kajti vsaka poškodba se kaže na drugačen način. V drugem delu so prikazane nekatere možnosti za neformalno izobraževanje v različnih organizacijah.
Kako se predšolski otrok uči? Kakšno znanje je za otroka smiselno? Kakšna vseživljenjsko pomembna temeljna znanja potrebuje otrok? Kako mu strokovni delavci v vrtcu lahko pomagamo, da bo zgradil ...takšno znanje, ki mu bo služilo pri startu v učenju in življenju v prihodnosti? Iskanje odgovorov na ta in podobna vprašanja je življenjsko delo in pot našega vsakdanjega pedagoškega razmišljanja in ustvarjanja. Kot pravi Bečaj (2006), sta vzgoja in izobraževanje vedno usmerjena v prihodnost, zato je še kako pomembno, da mlade rodove pripravimo na svet, ki šele nastaja in za katerega nikoli ne vemo dobro, kakšen bo. V vse bolj kompleksnih in nepredvidljivih situacijah sodobni vrtec potrebuje vzgojitelja, ki otroku pomaga pridobivati znanja in veščine, ki jih bo potreboval v prihodnosti. Potrebuje strokovno usposobljenega in problemsko razmišljujočega vzgojitelja; učečega se vzgojitelja, ki se zaveda, da današnje znanje že jutri lahko zastara. Pri tem ima pomembno vlogo izkustveno učenje in izobraževanje, saj sodobno pojmovanje učenja pomeni predvsem interpretacijo izkušenj. Izkušnja je jedro učenja.
Avtor predstavlja inovacijo v neformalnem izobraževanju odraslih na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). To je Nacionalna energetska pot Slovenija, ki z ...različnimi viri informacij sledi sodobnim spoznanjem o učenju odraslih, kar omogoča postopno in individualizirano konstruiranje znanja ter na podlagi tega informirano odločanje. Na spletnem portalu so predstavljeni različni nasveti in mreža 660 raznolikih stavb iz vse Slovenije. To so primeri dobrih praks, ki jih lahko iskalci informacij tudi obiščejo in se pogovorijo z lastniki. Slednji delujejo kot mreža izkušenih prostovoljcev, ki svoja spoznanja in izkušnje prenašajo novim graditeljem ali investitorjem. Pri tovrstnem izobraževanju, ki je namenjeno kakovostni izbiri energetsko učinkovitih materialov in opreme, se združuje v celoto strokovno, nekomercialno in brezplačno svetovanje ter izkustveno znanje lastnikov ali upravljavcev energetsko učinkovitih objektov.
Izkušnje, ki jih pridobimo v prostoru (ne)posredno vplivajo na proces izobraževanja oz. na samo učno okolje. Prav zato je najbolj produktivno tisto učno okolje, ki temelji na izkustvenem učenju. V ...tej raziskavi je izkušnja prevzela vodilno mesto pri oblikovanju didaktičnih pristopov k poučevanju geografije in opredeljevanju učnih stilov, oblik in metod oz. k ustvarjanju reprezentativnega geografskega učnega okolja.
Preučevanje učenja v življenjskem in delovnem okolju, kjer v zadnjem obdobju potekajo tako hitre spremembe, je izjemno pomembno vprašanje. Za vse spremembe se ne moremo pripraviti v šolah, na tečajih ...ali seminarjih, saj hitre zunanje spremembe pogosto niso več predvidljive. Učimo se torej izkustveno. Teoretiki izkustvenega učenja so pri opredelitvi termina zelo neenotni. V tem prispevku opredeljujemo izkustveno učenje kot proces učenja, ki večinoma poteka zunaj načrtnega izobraževalnega procesa, v dejavnem razmerju do okolja in soljudi. Pri tako opredeljenem izkustvenem učenju so torej izvirne, neposredne življenjske izkušnje temelj za spreminjanje, oblikovanje novih spoznanj in načrtovanje prihodnjega delovanja, pa tudi za reinterpretacijo preteklih izkušenj. Najprej se ustavimo ob temeljnih dejavnikih uspešnega izkustvenega učenja, kot so posameznikove osebnostne značilnosti, priložnosti za učenje, učna klima in pozitivne spodbude. Pri tem ugotavljamo, da lahko lokalna skupnost oži ali pa širi možnosti in priložnosti za izkustveno učenje. Velja pa tudi nasprotno, kolikor bolj je razvito izkustveno učenje v določenem okolju, tem močneje lahko vpliva na družbeni in kulturni razvoj v skupnosti. V zvezi s tem je pomembno, da se za vedamo, da lahko z načrtnim izobraževanjem za lokalno skupnost in s spodbujanjem socio-kulturne animacije spodbudimo razvojne možnosti konkretne lokalne skupnosti.
PDF
