Abstract Introduction There is a concerning trend of emigration among highly educated individuals in Montenegro. This includes medical professionals who seek better job opportunities abroad. The aim ...of the present study was to identify the primary motivational factors driving Montenegrin medical students to pursue a career in medicine, and whether these factors undergo changes over the course of their studies. Methods A cross-sectional study included 210 medical students in Montenegro, 27.62% were males, and 72.38% were females. The mean age of the students was 21.90 years (SD=3.05) (range 19–39). Their academic motivation was analysed using the Academic Motivation Scale, previously validated in various cultural contexts. Results The results showed that autonomous motivation levels were higher than controlled motivation levels (p<0.001) among students in Montenegro, which has been previously associated with better learning outcomes. Students with medical doctors among their family members had higher extrinsic motivation related to rewards and punishments (extrinsic motivation with external regulation p=0.018). Amotivation showed a trend of increasing as the students got closer to graduation (p=0.057). Only 8.1% of students planned a career in primary healthcare, and 1% wished to specialize in family medicine. Conclusions This study’s findings, which indicate high levels of autonomous motivation among medical students, are of significant importance. They contribute to a comprehensive understanding of the motivation factors among medical students and young healthcare professionals in Montenegro. Moreover, they provide a basis for the implementation of strategic interventions to retain highly skilled medical professionals within the country’s workforce, thereby addressing the concerning trend of emigration among this group.
Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin ...predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.
Peter Pavel Glavar je objavil pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu kot prilogo k razpravi »Predlog za dvig čebelarstva na Kranjskem«, ki jo je 17. decembra 1781 predložil kranjski ...kmetijski družbi. Pravila vključujejo: Osnutek ureditve državnega učitelja čebelarstva, osnutek za vajence, načrt za splošnokoristno čebelarsko vrtnarsko šolo pod gospostvom Lanšprež in pouk za skrbnika. Pravil za čebelarsko šolo po vsebini in v obliki, kot jih je napisal Glavar, po dosedaj znanih podatkih nismo zasledili. Glavar je med drugim predpisal, da bo pouk v deželnem (slovenskem) jeziku, da se bo čebelarilo v skupnih čebelnjakih in da se na osnovi pregledov panjev določi potrebne ukrepe čebelarjenja. Pravila uradno niso bila potrjena in odobrena, kar je preprečil dvorni dekret o ukinitvi javnih učiteljev čebelarstva, ki je bil izdan 31. oktobra 1781. Glavar pa je leta 1781 odprl čebelarsko šolo na Lanšprežu.
Ker je pomen neverbalne komunikacije v izobraževalnem kontekstu pomemben, hkrati pa je na primeru Slovenije in v povezavi z izobraževanjem odraslih raziskan še manj kot v povezavi z izobraževanjem ...otrok in mladostnikov, je osnovni cilj raziskave, katere rezultati so predstavljeni v članku je bil ugotoviti, kakšen pomen neverbalni/nebesedni komunikaciji pripisujejo odrasli v izobraževalnem kontekstu, s poudarkom na tistih, ki tudi sami izobražujejo. Zbiranje podatkov o pomenu neverbalne komunikacije v izobraževalnem kontekstu je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. Validacija rezultatov prve faze raziskave je potekala skozi razpravo s strokovnimi delavci na področju izobraževanja odraslih. Raziskava je pokazala, da pomen neverbalne komunikacije v izobraževalnem kontekstu ni le občutek slušateljev ali mnenje predavateljev/učiteljev temveč, na izkušnjah obeh vlog utemeljeno, razumevanje pomena bistvenega dela medosebne komunikacije, ki lahko pomembno vpliva tako na izid komunikacije kot na izid izobraževalnega procesa.
Izobraževanje na Kitajskem je bilo vedno trdno povezano s Konfucijem in konfucianizmom, kar pa ni čudno, saj je bil Konfucij prvi, ki je poudarjal moč z nanja in izobraževanja. LR Kitajska je v ...zadnjih petdesetih letih počasi in postopoma začela uveljavljati določene spremembe v vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšne so te spremembe in koliko nanje še vedno vpliva konfucianizem, bo osrednja tema pričujočega članka. Konfucianizem danes na Kitajskem ni preveč popularen, izobraženci pa so se razporedili v dve skupini: eni trdijo, da je njegov vpliv še vedno velik, drugi pa zatrjujejo, da nima več nobenega vpliva na sodobno življenje. Katera stran ima prav? Konfucij je v prvi vrsti poudarjal pomembnost moralnih vrednot vsakega človeka in prav moralne vrednote, za katere se je zavzemal, so še danes trdno zasidrane v kitajski kulturi. Ali je torej sploh mogoče popolnoma izriniti Konfucija iz sodobnega izobraževanja?
Raziskovalno vprašanje (RV):V raziskavi smo se med drugim osredotočili na povezavo med prebivališčem in izobrazbo staršev otrok, ki obiskujejo inštrukcije ter njihovo intenzivnostjo. Za namene ...raziskave smo temu primerno oblikovali naslednje raziskovalno vprašanje: Ali bivališče uporabnikov in izobrazba njihovih staršev vplivata na intenzivnost inštrukcij?« Namen: Poglavitni namen raziskave je bil ugotoviti povezavo med intenzivnostjo koriščenja inštrukcij v širši goriški regiji ter krajem bivanja in izobrazbo staršev. Osredotočili smo se na naravoslovne predmete (matematika, fizika, kemija) in en družboslovni predmet (tuj jezik). Metoda: Anketirali smo osnovnošolce, dijake gimnazij, srednjih strokovnih in poklicnih šol, ter študente, vpisane v visokošolske študijske programe na Goriškem. Preko intervjujev z udeleženci inštrukcij in njihovimi starši smo kvantitativno raziskavo obogatili še z detajlno vsebinsko analizo o koristi inštrukcij. Opravili smo še intervjuje z učitelji fizike, kemije, matematike in angleščine, tako na osnovnošolskem, kot srednješolskem nivoju izobraževanja, in na podlagi tega presodili onujnosti in priljubljenosti inštrukcij znotraj sistema formalnega izobraževanja. Pri raziskavi smo se poslužili metode opazovanja, pri kateri smo opazovali učence, ki obiskujejo inštruktorje in se poslužujejo inštrukcij. Raziskava je potekala v obdobju šolskega leta 2016/2017.Rezultati: Na osnovi vseh predstavljenih raziskav se je izoblikovala naslednja ključna ugotovitev; Kraj bivanja in izobrazba staršev ne vplivata na intenzivnost inštrukcij. Organizacija: Glede na ugotovitve, da se obseg inštrukcij povečuje in da so inštruiranci preveč usmerjeni v izboljšavo ocen in ne v boljše utrjevanje snovi, bi lahko ravnatelji in dekani šol izvedlidoločene spremembe pri podajanju učne vsebine, učencem, dijakom in študentom. Pri samiorganizaciji inštrukcij je pomembno to da so neposredno povezane za utrjevanje snovi in ne samo, da so usmerjene v izboljšanje ocen, ki so pogoj za prehodnost in vpis na fakulteto. Družba: Prispevek je pomemben z vidika učencev, učiteljev in tudi Ministrstva za izobraževanje pri prihodnjih reformah šolskega sistema. Raziskava daje osnove, saj bi širša raziskava na to temo lahko ponudila rešitve, ki bi omejile nastajajoči razdor med učenci in učitelji, saj je raziskavapokazala, da se je uporaba inštrukcij v zadnjem času povečala. Predvsem bi se tu morali zgledovati po državah, kjer je študij zasnovan tako, da ni potrebe po dodatnih inštrukcijah. Originalnost: Gre za prvo tako celovito raziskavo na Goriškem in v Sloveniji nasploh. Vključeni so bili vsi nivoji šolanja. Od osnovne šole, srednje šole do fakultet. Predvsem pa se kaže njena originalnost, saj je iskala odgovore o vplivih kraja bivanja in izobrazbe staršev na same inštrukcije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave se kaže v tem, da smo raziskavo izvedli na Goriškem in da je bil vključen priložnostni vzorec, zato ugotovitev ne moremo prenašati na vse, saj vzorec ni uravnotežen. Na podlagi ugotovitev, bi bilo smiselno dopolniti metodologijo in izvesti raziskavo med celotno slovensko populacijo. Druga omejitev je v tem, da je bila izvedena pred COVID-19, saj se je med tem časom podajanje snovi in inštruiranje moralo prilagoditi novim razmeram.
Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Uvod: Izobraževalni sistem za delo v zdravstvenem timu nujne medicinske pomoči v Sloveniji ima pomanjkljivosti in potrebuje spremembe. Namen raziskave je bil ugotoviti vsebine teoretičnih znanj in ...praktičnih veščin, za katere bi se morali izobraževati in usposabljati člani vseh poklicnih skupin tako v času šolanja kot v času opravljanja dela v nujni medicinski pomoči.
Metode: Uporabljena je bila triangulacija metod; kvalitativna metoda z uporabo delno strukturiranega intervjuja kot tehnike zbiranja podatkov med 30 zaposlenimi v timu nujne medicinske pomoči ter metoda delfi za ugotavljanje in usklajevanje mnenj o predlaganih ukrepih v sedmih vsebinskih sklopih pri 27 respondentih, razdeljenih v tri skupine: zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči, vodje enot nujne medicinske pomoči, oblikovalci zdravstvene politike. Metoda delfi je bila izvedena v dveh krogih.
Rezultati: Sodelujoči v raziskavi so mnenja, da je v času šolanja pridobljenega premalo znanja in veščin za delo v nujni medicinski pomoči. Menijo, da bi bil s spremembo izobraževalnega sistema ter uvedbo medpoklicnega izobraževanja tako v času šolanja kot v času zaposlitve sistem izvajanja nujnih ukrepov učinkovitejši.
Diskusija in zaključek: Strokovnjaki s področja nujne medicinske pomoči predlagajo dobre prakse drugih organizacijskih in izobraževalnih modelov, tj. skupno izvajanje kliničnih vaj iz urgentne medicine in medpoklicno izobraževanje s simulacijskimi scenariji za vse poklicne skupine, sodelujoče v enotah nujne medicinske pomoči.
PDF
