Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do ...navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini.
Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajee (1950), Žele (1993, 2001), Toporišič (2000) ter Vidovič Muha ...(2011), je pri glagolniku prepoznan osnovni pomen glagolskega dejanja, poleg tega pa še drugi besedotvorni pomeni, ki nastanejo z metonimičnim prenosom iz osnovnega pomena (najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja). V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija - glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.
Image of Japan among Slovenes SHIGEMORI BUČAR, Chikako
Acta linguistica asiatica,
01/2019, Letnik:
9, Številka:
1
Journal Article
This paper presents the process and mechanism of borrowing from Japanese into Slovene. Japan and Slovenia are geographically and culturally quite distant, and the two languages are genealogically ...not related. Between such two languages, not many borrowings are expected, but there is a certain amount of borrowed words of Japanese origin in today's Slovene. The focus of this paper is on the words of Japanese origin that are well integrated in today’s Slovene. Firstly, the process of borrowing is analysed: there are three main phases for successful borrowing from Japanese into Slovene, but during the process, some obstacles may hinder the completion of this process, so that further creative use of some borrowed words in the Slovene environment cannot be expected. The second part of this paper will closely look at the loanwords of Japanese origin which are already recorded as headwords in today’s dictionaries of Slovene. The loanwords are analysed in relation to the borrowing process and adjustments, their semantic fields, and wherever possible, their diachronic changes in use, and other specifics. At the end, the image of Japan seen through the borrowing process and consolidated loanwords is summarized, and possible development of borrowing in the near future is predicted.
Slovensko tradicionalno besedotvorje samostalnika z izpeljavo1 prikazuje zadevno problematiko tako, da izhaja (po zgledu na Miklošiča) iz priponskih obrazil s karakterističnim glasom (zlasti ...soglasnikom) in nato ob različnih podstavah ugotavlja pomenske kategorije tvorjenk z istim obrazilom. Vendar je že A. Bajec na koncu citirane knjige (str. 126 do 128) dodal poglavje Pripone po njih pomenu. Tam navaja vsega 24 pomenskih skupin: nomina 1. actionis, 2. agentis, 3. acti, 4. loci, 5. instrumenti, nato še 6. deminutiva, 8. avgmentativa, 9. pejorativa, 10. abstrakta, 11. sorodstvena imena, 12. imena moških in 13. ženskih oseb, 14. prebivalcev, 15. mladičev, 16. ptičev, 17. rastlin in rastlinskih delov, 18. snovi, 19. mer in cene, 20. obsega meje glagolskega dejanja, 21. splošne pripadnosti, 22. posnemanja naravnih glasov, 23. substantivizacije iz pridevnikov in 24. konkretizacijo abstrakt. V Slovenski slovnici 1956, 110 do 115, A. Bajec podaja najprej pomenske skupine pripon, in sicer 16: dodal je skupino skupnih imen, opustil pa enote 11-12, 15-18, 20-21 in 23-24, nato pa spet obširneje obdelal rabo nekaterih pripon.
PDF
