Prispevek obravnava predstave in odnos mladih do migracijskih procesov v dveh državah – ZDA, ki že stoletja veljajo za državo priseljevanja, in Sloveniji, ki je bila v različnih zgodovinskih obdobjih ...del različnih migracijskih procesov (kot država izseljevanja, država priseljevanja ali država tranzitnih migracij). Prvi del prispevka se osredotoča na migracijske procese v obeh državah in prikaže pregled predstav in odnosa mladih do priseljevanja, drugi del pa predstavi rezultate raziskave, ki smo jo opravili med 44 mladimi Američani in Slovenci, v kateri so nas zanimale njihove predstave in odnos do migracijskih procesov.
Bjelovarsko-bilogorska županija leži v osrednjem delu hrvaškega panonsko-subpanonskega prostora. Kljub ugodni lokaciji znotraj Hrvaške in ugodnim fizičnogeografskim značilnostim ima v zadnjih 50 ...letih zelo negativne demografske značilnosti. Z vidika celotne županije so demografske razmere v podeželskih delih še veliko bolj neugodne kot v mestnih naseljih. Med letoma 1961 in 2011 se je delež podeželskega prebivalstva v županiji zmanjšal za 46,7 %.
Članek obravnava obdobje izseljevanja na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do začetka šestdesetih let 20. stoletja, v katerem je poleg omejenih možnosti legalnega prehoda prevladovala oblika ...prebežništva oziroma ilegalnega prehajanja zahodne in severne meje. Izseljevanje in prebežništvo so povzročali številni dejavniki, ki so vsebinsko integralno najbolj natančno opisani v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih pričevanjih akterjev dogajanja. Da bi osvetlil kompleksnost vzrokov za odhajanja med mladimi v obravnavanem obdobju, članek temelji na pregledu in primerjalni analizi osebnih izkušenj prebežništva in izseljevanja izbranih posameznikov.
Avtor izseljevanje iz Beneške Slovenije v ZDA v prvih desetletjih 20. stoletja analizira na podlagi seznamov ladijskih potnikov, ki so jih v vstopnih pristaniščih sestavljale ameriške oblasti. ...Razpravlja o dinamičnih in strukturnih vidikih ter pomenu preusmerjanja od kontinentalnih k atlantskim delovnim migracijam, ki so delno ohranjale začasno naravo in konzervativno ekonomsko vlogo, večinoma pa prehajale v trajno naselitev izseljencev v Ameriki. Opozarja na prelomni značaj pojava, s katerim se je začelo stalno izseljevanje iz beneškoslovenskih dolin in prikazuje logistična in socialna stališča ter vlogo družbenih mrež, ki so delovale kot oporni sistem izseljevanja in ohranjanja čezoceanskih vezi.
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla ...prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ...ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.
Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. ...uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen.
Martina Bofulin offers a fine-grained analysis of complex relationships, practices and representations of Chinese migrants from Qingtian who live in Slovenia, but maintain active and manifold ties ...with their place of origin in southeast China as well as with friends and family living in Europe and beyond. Through her intensive multi-sited ethnographic research she reveals the opportunities and constraints at both ends of migration process that shape the everyday experiences of this group. The book ('Home and away: Chinese migration to Slovenia') goes beyond the mechanistic explanations of migration pull and push factors and describes a complex mix of migration regimes, discursive spaces, forms of consumption, family practices and individual imaginations blurring the line between home and away.
Childhood in Slovenian emigration context is one of the least researched topics within Slovenian migration studies. The book ('Slovenian emigration in the light of children’s experience') tries to ...shed light upon it from the angles of different disciplines. Drawing on various definitions of children and categories of children in connection with migration, presented in the first chapter, the authors were mainly interested in those aspects that have been more or less neglected in the past. The second part of the book thus examines childhood in emigration context as it can be observed in the literary works and various websites created by Slovenian emigrants and their descendants. The third part of the book focuses on some specific migrant situations. The authors of these chapters have examined some intimate aspects of migrant experience of children of the so-called Alexandrian Women, children involved in forced migration during the Second World War, and children of diplomats. The fourth part of the book discusses the Yugoslav public care for the children in Slovenian diaspora between the World Wars, migration of children within the Yugoslav area, and the care for the children of Slovenian descent in Bosnia and Herzegovina in terms of their learning and preservation of Slovenian language.
V prispevku so predstavljene trgovske poti Gaberk ter vpliv le-teh na vlogo ženske v družini in vasi. Ženske iz Vipavskih brd so se odpravljale na pot ne v želji po bogatenju, ampak v nuji po ...preživetju. Zaradi razmer, v katerih so živele, je bilo njihovo življenje kmečke gospodinje vse prej kot vpeto med štiri stene. Igrale so več vlog: bile so matere, žene, snahe, vaščanke, trgovke, tihotapke oziroma kontrabantke, mogoče celo nekoliko avanturistke in ne nazadnje migrantke oziroma selivke. Selile so se v bližnja mesta in po podeželju ter tako krožile med domom in virom zaslužka za osnovne življenjske potrebe. Predvsem ženske z majhnimi otroki so iskale srednjo pot in se tako niso trajno izselile, ampak le krožile. Tako so še vedno lahko opravljale vlogo matere in žene ter skrbele za dotok denarja v gospodinjstvo. Beseda, s katero ženske same označujejo svoje trgovske poti in sebe, je brangerstvo oziroma brangerca. To je ženska, ki je v obravnavanem obdobju na razne načine nosila jajca, maslo, sezonsko zelenjavo, maline, meso, žganje in druge pridelke v italijanska mesta, jih tam prodala ali menjala in prinesla domov nekaj denarja ali menjanih živil in gospodinjskih potrebščin, ki jih sicer ni bilo moč kupiti (testenine, milo). Na potek trgovskih poti je vplivalo spreminjanje političnih razmer in posledično državnih meja. Vzroki za selitve vsake od Gaberk so večpomenski. Čeprav jih v grobem lahko zaobjamemo z družbeno gospodarskim položajem (vsaka sogovornica pove, da je bila glavni razlog za selitve revščina), ima vsaka ženska svojo zgodbo in sebi lastne motive. V ospredje postavljena Olgina zgodba se ujema z zgodbami ostalih Gaberk in je dragocena, saj je tudi Olga sama hodila v Trst ter po ostalih poteh, ki jih je pred njo prehodila njena mati. Čeprav so bile poti nedvomno fizično naporne, so ženske tako prišle v stik s svetom, ki ni bil viden iz domače vasi. Videle so Trst, veliko, v njihovih očeh in tudi sicer bogato mesto. Poti v manjših skupinah žensk, ki so se poznale, so bile vse prej kot trgovski pohod v tišini. Ženske so se šalile, smejale, prepevale, si delile nasvete – tako trgovske kot tiste, bolj povezane z družinskim življenjem. Denar, ki so ga brangerce dobile, je predstavljal njihovo vsaj delno finančno samostojnost. Poti so jim predstavljale krajši odmik od otrok in moža ter bile pravzaprav njihov lasten čas. Zaslužen denar je vplival tudi na socialni razvoj vasi, spremembe statusa ženske, družinske trdnosti in tradicionalnih socialnih vzorcev zakonske stabilnosti. V Gaberjah je moč žensk znotraj družine narasla, saj so imele dostop do lastnega denarja. Čeprav so ga porabile za družino, predvsem za otroke in prehrano, so o tem odločale one. Življenjski standard družin se je, čeprav počasi, dvigal tudi zaradi njihovih poti.
PDF
