Onesnaženost zraka v urbanih območjih je pomemben dejavnik kakovosti življenja, nesporen pa je tudi vpliv kakovosti zraka na zdravje ljudi. Med pomembna onesnaževala urbanega ozračja že desetletja ...uvrščamo dušikov dioksid (NO2), po letu 2000 pa se vse več raziskav posveča tudi črnemu ogljiku (BC). V prispevku predstavljamo stacionarne in mobilne meritve črnega ogljika ter stacionarne meritve dušikovega dioksida v urbanem območju na dveh primerih. V prvem primeru gre za ugotavljanje vpliva ceste na kakovost zraka v neposredni okolici vrtca in nekdanje osnovne šole na Lavrici, v drugem primeru pa so prikazani rezultati meritev črnega ogljika na cestnem omrežju Kranja v gosti prostorski mreži.
V Ljubljani je glavni vir onesnaževanja zraka z NO2 promet, zato se prispevek osredotoča na prometno obremenjevanje zraka v treh različnih tipih mestnega prostora: urbanem ozadju, na odprtem prostoru ...ob cestah in v cestnih koridorjih. Predstavljene so tudi meritve koncentracij prečno na glavno cesto. Prispevek primerja rezultate meritev NO2 v Ljubljani v merilnih obdobjih poleti 2005 in 2013 ter skuša pojasniti vzroke za razlike v obsegu onesnaženosti različnih tipov mestnega prostora in pomemben upad koncentracij v vseh obravnavanih tipih.
Cestni promet povzroča emisije izpušnih plinov in delcev, ki nastanejo kot posledica izgorevanja goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem pogonskih goriv in nekaterih drugih procesov. Zrak ob cestah ...je zato obremenjen z onesnaževali kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, lahko hlapni ogljikovodiki, delci in še nekateri drugi. Spremljanje stanja kakovosti ozračja ob cestah je z vidika proučevanja vplivov prometa na kakovost zraka ključno pri ocenjevanju okoljskih vplivov prometne dejavnosti. Prispevek govori o uporabi difuzivnih vzorčevalnikov pri merjenju onesnaženosti ozračja z dušikovim dioksidom ob večjih in manjših cestah na območju Mestne občine Ljubljana (MOL).
V različnih prostorih na fakulteti in v zdravstvenem domu smo ocenili bioaerosole. Za vzorčenje bioaerosolov smo uporabili vzorčevalec Mas-100. Na fakulteti je bila v zraku določena povprečna ...koncentracija bakterij 423±842 cfu/m3 in povprečna koncentracija plesni 142±374 cfu/m3. Glede na rezultate o povprečni koncentraciji bioaerosolov in identifikaciji glavnih rodov plesni sta bila kot neustrezna določena le dva od 26 preiskanih prostorov. Statistično značilna korelacija je bila določena med koncentracijo bakterij in številom ljudi v posameznem prostoru. V zdravstvenem domu je bila povprečna koncentracija bakterij 405±206 cfu/m3 in povprečna koncentracija plesni 73±56 cfu/m3. Koncentracije bioaerosolov določene v zdravstvenem domu, ki ima umeten način prezračevanja (sistem HVAC), se statistično niso razlikovale od koncentracij bioaerosolov na fakulteti. Ker je bilo v zdravstvenem domu vzorčeno le omejeno število bioaerosolov, bi bile nujne dodatne preiskave za ocenitev delovanja sistema HVAC.
PDF
